Okrožni uradi (kresije), francoski distrikti [ZAC]

SI_ZAC-A510

SI_ZAC-A510

Okrožni uradi (kresije), francoski distrikti [ZAC]

1789 - 1850

Okrožni uradi kot državni upravni organi so bili ustanovljeni leta 1748 in so predstavljali državno oblast med najnižjo patrimonialno in višjo, deželno upravo. Na Štajerskem je bilo ustanovljenih pet okrožnih uradov, in sicer Judenburg, Bruck na Muri, Gradec, Celje in Lipnica. Podrejeni so bili deželni oblasti. Že 1783. je prišlo do nekaterih sprememb v teritorialni razdelitvi.
Okrožnim uradom se je pod Jožefom II. okrepil pomen, s tem da so jim poleg davčne, vojaške, zdravstvene in šolske uprave, zaupali tudi zadeve zemljiškogosposkih podložnikov, nadzor nad gospostvi in mesti, pospeševanje gospodarstva, policijski nadzor in podobno. Leta 1805 so okrožnim uradom odvzeli nadzor nad šolstvom.
Okrožni uradi so bili popolnoma odvisni od navodil centra. Vodili so jih okrožni glavarji in njim podrejeni uradniki. Poleg okrožnih glavarjev in treh do štirih komisarjev so bili pri okrožnem uradu nastavljeni še šolski komisar, zdravnik ali okrožni fizik, ranocelnik ali okrožni kirurg ter babica, tajnik, dva pisarniška praktikanta, blagajnik, kontrolor in trije okrožni dragonci.
Okrožni glavar je vodil delo in skrbel za enotnost urada, sodeloval z nabornim okrajem, vodil in kontroliral uslužbence urada in dajal pojasnila, sprejel in obravnaval pritožbe podložnikov, ki so jih pošiljali na okrožni urad kot drugo stopnjo, in odločal o tožbenih zadevah, skrbel za izvajanje verske strpnosti ter zaščito vdov in sirot, nadzoroval izvajanje policijskih ukrepov, gradnjo cest, plačila davkov in delno tudi sodstvo.
Okrožni glavarji so izrekli prisego pri deželni oblasti. Za okrožnega glavarja je lahko kandidirala oseba, ki je imela pogoje za svetovalca, vpogled v deželno gospodarstvo, pravilna politična načela, sposobnost hitrega in razumnega ukrepanja in je bila nepristranska.
Za okrožne komisarje so bili nastavljeni samo tisti, ki so lahko dokazali, da imajo pravna in politična znanja ter so bili uspešni pri delu na okrožnih uradih ali deželnih izpostavah. Za prvega in drugegaokrožnega komisarja so lahko kandidirali tisti, ki so že bili zaposleni na okrožnem uradu kot podkomisarji ali pri deželni izpostavi kot koncipisti.
Za okrožnega šolskega komisarja je lahko kandidiral tisti, ki je imel pogoje za zasedbo delovnega mesta ravnatelja glavne šole, imel predpisano šolsko izobrazbo, zadovoljivo odgovarjal na v razpisu postavljena vprašanja iz pedagogike, metodike pouka in ostala strokovna vprašanja v zvezi z učiteljevanjem.
Za okrožne sekretarje so lahko kandidirali pismeni in strokovno usposobljeni posamezniki, ki so si pridobili strokovnost in izkušnje na okrožnih uradih ali deželnih izpostavah kot kanclisti ali nižji okrožni komisarji.
Kot okrožni kanclisti so bili lahko zaposleni tisti praktikanti, ki so uspešno služili pri deželnih izpostavah.
Kot dragonarje, lahke konjenike, ki so jih zaposlili kot sle, so sprejemali samo zdrave, gibčne, močne, sposobne moške, lahko tudi delne invalide (50 %), ki so bili pošteni in zanesljivi.
Za izvajanje javnegareda in miru je bila organizirana policija. Policija je bila zadolžena za red, mir, varnost, javno moralo, skrbeti je morala za javno in zasebno zdravje.
S pomarčnimi upravnimi reformami so bila okrožja kot upravne enote postopoma odpravljena. Najprej na Kranjskem, Koroškem in v Primorju, na Štajerskem pa so pet okrožij združili v tri.

Viri in literatura:
Ivanka Zajc Cizelj, Okrožni urad Celje 1798-1850, Celje 1998, str. 8-24.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1850

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno