Okrajne gosposke in okrajni komisariati 1749 do 1849 [ZAC]

SI_ZAC-A520

SI_ZAC-A520

Okrajne gosposke in okrajni komisariati 1749 do 1849 [ZAC]

1821 - 1848

Nastanek upravnih okrajev je na območju avstrijskih dednih dežel povezan z nabornimi okraji. Resno oviro pri poslovanju v notranjeavstrijskih deželah je pomenila velika razdrobljenost zemljiških gospostev. Zaradi tega so za potrebe nabornega sistema ustanovili na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem nabornookrajne gosposke. Na Štajerskem so bile ustanovljene z dvornim dekretom 26. 6. 1779. Po upravni ureditvi je bilo na območju celjskega okrožja leta 1782 ustanovljenih 53 okrajev. Na Štajerskem so bili ustanovljeni manjši okraji, komisariate pa so poverili tudi večini mest (Brežice, Celje, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Maribor, Ptuj) in večini trgov (Laško, Motnik, Muta, Rogatec, Vojnik, Vuzenica, Žalec). Njim so počasi poleg vojaških (nabornih) nalog, nalagali tudi vedno več splošnih upravnih zadev. S tem so nabornookrajne gosposke postale najnižja upravna oblastva in so se na kratko imenovale okrajne gosposke.
Konec 18. stoletja so se stalno pojavljale zahteve po boljši upravni razdelitvi nabornih okrajev. Na tej podlagi so vsa okrožja izdelala predloge sprememb (celjsko okrožje je predlog izdelalo leta 1804). Okrožni uradi so morali pripraviti predloge razdelitev na sekcije, ob tem pa upoštevati načelo, da se pri razdelitvah na sekcije ne smejo deliti naborni okraji ali župnije. Celjski okrožni urad je upošteval predlagane izboljšave glede območij nabornih okrajev tako, da je napravil porazdelitev po dejansko obstoječih župnijah, zmanjšal število okrajev na 46, s tem da je odpravil naborne okraje, ki so jih upravljala mala imenja, glavne župnije ter nepomembni deželnoknježji trgi, ker niso razpolagali s tolikšnim imetjem, da bi mogli plačevati ali vzdrževati uradnike.
Na območju graškega gubernija je v prvi polovici 19. stoletja ostal v veljavi sistem okrajnih komisariatov, ki so jim bili delegirani le upravni posli.
Med leti 1816 in 1818 je prišlo v celjskem okrožju do občutnega zmanjšanja števila okrajev (za 18), pri čemer je 20 komisariatov odpadlo, pojavila pa sta se dva nova.
Sistem upravnih gosposk se je na Štajerskem ohranil do leta 1848. Marčna revolucija leta 1848 je namreč prinesla popolno podržavljanje okrajne uprave.

Viri in literatura:
Jože Žontar, Nastanek in razvoj upravnih oblastev na Slovenskem do leta 1848, Zgodovinski časopis za leto 1980, Ljubljana 1980, str. 119-155.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1848

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno