Okrajna glavarstva, okrajni uradi, srezi 1849 do 1945 [ZAC]

SI_ZAC-A530

SI_ZAC-A530

Okrajna glavarstva, okrajni uradi, srezi 1849 do 1945 [ZAC]

1787 - 1941

Okrajna glavarstva so bila ustanovljena leta 1849 na osnovi cesarskega odloka o načelih za organizacijo političnih upravnih oblastev z dne 26. 6. 1849 (RGBl, 295/1849). Pristojna so bila za upravno-politične zadeve (politične, policijske, obrtne, šolske, kulturne itd.). Že leta 1851 je bila na podlagi cesarskega ukaza na nižjem nivoju izvedena združitev uprave in sodstva (RGBl, II/1852). Delovati so začeli okrajni uradi, ki so združevali okrajna glavarstva in okrajna sodišča. Do ponovne ločitve upravnih in sodnih organov pa je prišlo leta 1868. Takrat so zopet začela delovati okrajna glavarstva. Pristojnost le-teh je urejal zakon o ustroju političnih upravnih oblastev z dne 19. 5. 1868 (RGBl, XVII/1868). Teritorialni obseg glavarstev pa je določal ukaz notranjega ministra o upravni teritorialni razdelitvi z dne 10. 7. 1868. Na čelu okrajnih glavarstev so bili okrajni glavarji.
V obdobju med obema vojnama so upravni organi na stopnji okraja dvakrat spremenili svoj naziv. Zakon o obči upravi z dne 26. 4. 1922 je uvedel sreska poglavarstva (Ur. l. Pokrajinske uprave za Slovenijo, 49/1922), teritorialno razdelitev srezov v okviru oblasti pa posebna kraljeva uredba.
Na čelu sreskega poglavarstva je bil sreski poglavar kot neposredni izvrševalec obče upravne oblasti pod nadzorstvom oblastnega velikega župana. V njegovo pristojnost so spadali vsi posli obče uprave razen tistih, ki so bili s posebnimi predpisi naloženi drugemu oblastvu. Po potrebi so se mu dodelili tudi pravni in posebni strokovni referati: sanitetni, tehnični, prosvetni, veterinarski, ekonomski ..., kakor tudi potrebno pomožno osebje. Sreske poglavarje je postavljal minister za notranje zadeve. Postavljeni so bili lahko samo pravniki, ki so imeli najmanj 8 let državne službe in opravljen poseben praktičen izpit.
V večjih srezih je lahko notranji minister za posamezne kraje, ki so bili daleč od sreskega sedeža, ustanovil sreske izpostave. Na čelu teh je bil uradnik s predpisanimi pravnimi izpiti. Ostaloosebje pa je določil oblastni veliki župan.
V področje sreske samouprave so spadali: sreske finance, sreska javna dela, skrb za pospeševanje poljedelstva, upravljanje sreskih imovin, ustanavljanje in upravljanje sreskih zavodov za siromake in za oskrbo bolnikov, sreske prometne naprave, ustanavljanje in vzdrževanje hranilnic in kreditnih zavodov, podpiranje obrti, zadružništva, industrije itd.
Sreska poglavarstva so preimenovali v sreska načelstva na osnovi zakona o notranji upravi z dne 19. 6. 1929 (Ur. l. ljubljanske in mariborske oblasti, 76/1929). Vsa okrajna načelstva so imela upravni, obrtni, kmetijski, veterinarski, prosvetni, zdravstveni in vojaški referat. Razen tega so bili nakaterim okrajnim načelstvom za področja več okrajev podeljeni še gozdarski referat, tehnični razdelek in razdelek za kontrolo mer.
Okrajni uradi so delovali od leta 1854 do 1868. Združevali so pristojnosti bivših okrajnih glavarstev in okrajnih sodišč. Organizacijo in pristojnosti je določal ukaz z dne 19. 1. 1853 (RGBL, IV/1853). Poleg upravnih so imeli kompetence tudi na področju civilnega in kazenskega sodstva. Tako so na področju uprave in prvostopenjskega sodstva predstavljali najnižjo stopnjo državne oblasti. O svojem delu so poročali višjim upravnim, sodnim in davčnim organom, ki so bila njihova pritožbena in svetovalna instanca. Na področju uprave so bili podrejeni okrožnim uradom, za občine so predstavljali v določenih javnih zadevah višjo instanco. Po svoji sodni funkciji so bili uradi podrejeni okrožnim sodiščem.
Ker je bilo v Celju poleg okrožnega sodišča ustanovljeno še zborno okrajno sodišče, je imel Okrajni urad Celje samo upravno funkcijo.
Okrajni uradi so na področju uprave nadzorovali izvajanje zakonov, smernic in stališč višjih organov in jih razglašali; določene pristojnosti so imeli pri sporih glede občinskih meja; sodelovali so pri preskrbi vojske (izvajali evidence pri naboru, nadzor nad rezervisti ...); izdajali in potrjevali potne in krošnjarske liste; imeli funkcijo odgonskih postaj; izvajali policijske predpise; nadzorovali so društva; vzdrževali ceste, mostove; nadzorovali stanje vodnih naprav; izdajali so gradbena dovoljenja, če po veljavnih stavbnih predpisih ni bilo potrebno dovoljenje višjega organa; izpolnjevali in nadzirali izvajanje navodil ob epidemijah in širjenju kužnih bolezni; pobirali šolnino, nadzorovali obiskovanje pouka in vzdrževali šolske stavbe.
Sodstvo na prvi stopnji je bila specifična funkcija mešanih okrajnih uradov. Glede pristojnosti so bili deloma izenačeni z okrajnimi sodišči. Na področju kazenskega prava so o hudodelstvih zasliševali priče, izvajali soočenja in oglede; na področju civilne sodne oblasti so morali opravljati vročitve, izvedbe sodnih sklepov, zapečatenja, popise, cenitve, dražbe, zasliševanje prič in drugo.
V tretji sklop pristojnosti so sodile davčne in finančne zadeve, ki so jih izvajali okrajni uradi in njim podrejeni davčni uradi.
Leta 1860 so bile izdelane osnove za organizacijo državnih stavbnih služb, ki so predpisovale tudi stvarne in teritorialne pristojnosti okrajnih stavbnih uradov. Na Štajerskem je bilo ustanovljenih devet okrajnih stavbnih uradov. Uradi v Mariboru, Celju in na Ptuju so spadali v pristojnost mariborskega okrožja. V okviru reform državne uprave leta 1868 so bili okrajni stavbni uradi ukinjeni, njihove pristojnosti pa prenesene na okrajna glavarstva. Okrajni stavbni urad Celje je bil vključen v Okrajno glavarstvo Celje 1. oktobra 1868.

Viri in literatura:
Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju, Celje 1997, str. 48.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1941

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno