Mesta, komuni, trgi, soseske, srenje do 1945/1947 [ZAC]

SI_ZAC-A560

SI_ZAC-A560

Mesta, komuni, trgi, soseske, srenje do 1945/1947 [ZAC]

1583 - 1899

Trške pravice (ali tržne pravice) so bile v srednjem veku pravice ne le do letnega sejma, temveč še do tedenskih sejmov in do pečata, ne pa tudi do obzidja. Posamezne omembe trgov (latinsko forum, mercatum, nemško Markt) na Slovenskem sicer segajo v zgodnji srednji vek, vendar beseda trg takrat še ni imela povsem izoblikovanega pomena. Trgi v pravem pomenu besede so začeli nastajati predvsem v 12. stoletju. Zdi pa se, da nekako do leta 1200 še niso dosledneje razlikovali med trgom in mestom. To se je zgodilo šele v 13. stoletju, vendar popolnoma jasnih meril za razlikovanje mesta in trga pravzaprav ni. Prebivalci trgov so bili osebno svobodni.
Trške pravice je podeljeval deželni vladar ali zemljiški gospod zaradi pomembne trgovske lege. Trški gospod je lahko pobiral tržnino in mitnino. Večina trgov je kasneje prerasla v mesta.
Mestni magistrati so nastali z reformami Jožefa II. V začetku so jim namenili predvsem sodno funkcijo (sestavljali naj bi jih trije ali štirje plačani svetnikis potrebnimi izpiti), kasneje pa so izvajali tudi splošno, gospodarsko in finančno upravo. Na čelu je bil župan, ki so ga volili vsake štiri leta. Izven deželnih glavnih mest je svojo funkcijo profesionalno opravljal ponavadi le en magistratni svetnik, ki je hkrati opravljal tudi funkcijo mestnega tajnika (sindika).

Viri in literatura:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Trške_pravice (20. 10. 2010).

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1899

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno