Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/1304
Signatura PE AP
SI_ZAC/1304
Naslov PE
Okrajno glavarstvo Krško
Čas nastanka PE
1882 - 1940
Zvrsti arhivskega gradiva
- spisovno gradivo
- kartografsko gradivo
Obseg (tekoči metri)
0,10
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Bezirkshauptmannschaft Gurkfeld / Okrajno glavarstvo Krško
Historiat
Okrajna glavarstva so bila ustanovljena leta 1849. Dodelili so jim celotno območje delovanja okrožnih, okrajnih in patrimonialnih uradov iz časa pred marčno revolucijo. Okrajno glavarstvo Krško je teritorialno obsegalo območje sodnih okrajev Krško, Kostanjevica, Mokronog in Radeče. Leta 1869 je imelo 9828 hiš in štelo 50.028 prebivalcev. Pod okrajno glavarstvo Krško so spadale občine Raka, Studenec, Cerklje, Krško, Šentjernej, Velika Dolina, Sv. Križ pri Kostanjevici, Kostanjevica, Cirnik, Škocjan, Šmarjeta, Mokronog, Šentrupert, Trebelno, Tržišče, Dvor, Sv. Križ, Radeče in Boštanj. V letu 1890 je naraslo število prebivalstva na 53.237, v letu 1931 pa je okraj Krško štel 47.637 prebivalcev.
V času njegovega delovanja je prihajalo tudi do terirorialnih sprememb. Tako je bilo priključeno območje občine Cirnik k okrajnemu glavarstvu Novo Mesto že leta 1890, še večje spremembe pa so nastale v času komasacije občin od 1933 do 1937 leta. Po komasaciji občin so pod okrajno glavarstvo Krškospadale občine Boštanj, Bučka, Cerklje ob Krki, Kostanjevica, Krško, Leskovec pri Krškem, Mokronog, Radeče, Raka, Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, Škocjan, Št. Janž, Šentjernej, Šentrupert, Trebelno in Tržišče, medtem ko je bila leta 1934 nova občina Šmarjeta-Bela cerkev priključena okraju Novo Mesto, 1936. leta pa občina Velika Dolina okraju Brežice.
Viri in literatura:
Imenik krajev vojvodine Kranjske, Ljubljana 1874, str. 19-31.
Specialni repertorij krajev na Kranjskem, Dunaj 1894, str. 23-39.
Občine dravske banovine, pregled sprememb, izvršenih s komasacijo občin v letih 1933-1937, Ljubljana 1937, str. 17-19.
V času njegovega delovanja je prihajalo tudi do terirorialnih sprememb. Tako je bilo priključeno območje občine Cirnik k okrajnemu glavarstvu Novo Mesto že leta 1890, še večje spremembe pa so nastale v času komasacije občin od 1933 do 1937 leta. Po komasaciji občin so pod okrajno glavarstvo Krškospadale občine Boštanj, Bučka, Cerklje ob Krki, Kostanjevica, Krško, Leskovec pri Krškem, Mokronog, Radeče, Raka, Studenec, Sv. Križ pri Kostanjevici, Škocjan, Št. Janž, Šentjernej, Šentrupert, Trebelno in Tržišče, medtem ko je bila leta 1934 nova občina Šmarjeta-Bela cerkev priključena okraju Novo Mesto, 1936. leta pa občina Velika Dolina okraju Brežice.
Viri in literatura:
Imenik krajev vojvodine Kranjske, Ljubljana 1874, str. 19-31.
Specialni repertorij krajev na Kranjskem, Dunaj 1894, str. 23-39.
Občine dravske banovine, pregled sprememb, izvršenih s komasacijo občin v letih 1933-1937, Ljubljana 1937, str. 17-19.
Historiat PE
Gradivo Okrajnega glavarstva Krško se je nahajalo v Arhivu Republike Slovenije in je bilo leta 2004 predano v Zgodovinski arhiv Celje.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Izplačila enkratne odpravnine namesto dosmrtne rente za imetnike hrabrostnih medalj, 1919; seznam vojaških nabornikov, 1882–1894; volilne zadeve, 1937–1940.
Sistem ureditve PE
kronološki
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
- nemški
- slovenski
Pisava
- latinica (rokopis)
- nemška kurenta/gotica (rokopis)
- latinica (tipkopis ali tisk)
Stanje ohranjenosti
nepoškodovano
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis (H. Zdovc, 2012)
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1940
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje