Trg Ljubno

Fond/zbirka

SI_ZAC/0544

SI_ZAC/0544

Trg Ljubno

1763 - 1872

spisovno gradivo

1,90

Markt Laufen / Trg Ljubno

Trg je naselbina, ki je imela razen letnega sejma tudi tedenske tržne dni, kot upravna enota pa so trgi nastajali od 12. stoletja dalje. Ljubno se v zgodovini prvič omenja leta 1247, in sicer v zvezi z ministerialom gornjegrajskega benediktinskega samostana, ki mu je pripadalo tudi Ljubno. To ozemlje je bilo last benediktincev do leta 1469, ko je habsburški cesar Friderik III. ukinil samostan in prepustil ozemlje takrat osnovani Ljubljanski škofiji, ki je imela v začetku svoj sedež v Gornjem Gradu. Ko si je v letu 1787 Ljubljanska škofija postavila svoj sedež v Ljubljani, si je obdržala velika posestva, med drugim tudi vse gozdove in pašnike, ki ležijo nad kmečko posestjo v okolici Ljubnega, Luč in Solčave. Kmetje so vse do leta 1945 živeli v nenehnih sporih s škofijsko upravo zaradi pašnikov, ki so jih lahko koristili po priposestvovalnih pravicah. Status trga je kraj dobil leta 1459 v okviru Gornjegrajskega gospostva, ki ga kasneje potrjujeta še dve listini (1464, 1565). Leta 1470 paje trške privilegije potrdil tudi cesar Friderik III. Na osnovi potrdila o gospodarskih privilegijih iz leta 1704 je bilo na Ljubnem več sejmov, leta 1802 pa je avstrijski cesar Franc II. potrdil le dva sejma, prvega na dan sv. Filipa in Jakoba, drugega pa na dan sv. Elizabete. Do novejšega časa pa sta se ohranila sejma na dan sv. Jožefa in na Koštancijevo nedeljo.

Viri in literatura:
http://www.ljubno.si/obcina/zgodovina (22. 10. 2010).

Do prevzema arhivskega gradiva trga Ljubno v Zgodovinski arhiv Celje je gradivo hranil Pokrajinski arhiv Maribor.

Pravde, 1763–1803; trške pravice, 1763–1803, volitve trškega sodnika, 1763–1842; davčne zadeve, 1763– 1859; vojaške zadeve, 1816–1869; policijske zadeve, 1816–1858; okrožnice in razglasi, 1810–1869; gradnja vodnjaka, 1816; seznam zakupljenih kramarskih stojnic na Ljubnem, 1798–1872; upravno administrativne zadeve, 1817–1869; protokoli, 1851–1869.

prvotni

nemški

nemška kurenta/gotica (rokopis)

nepoškodovano

Arhivski popis (A. Žižek, 2003)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1872

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno