Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0547
Signatura PE AP
SI_ZAC/0547
Naslov PE
Trg Mozirje
Čas nastanka PE
1782 - 1899
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
5,20
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Markt Prassberg / Trg Mozirje
Historiat
Kdaj je Mozirje dobilo trške pravice, ni znano, z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da je to bilo pred letom 1318, vendar so morali letno izvoljenega župana potrjevati Žovneški. Leta 1405 se omenja Mozirje kot trg. Trg Mozirje je smel uporabljati grb po letu 1581, ko je nadvojvoda Karel potrdil trške pravice in hkrati predpisal podobo trškega grba. Prepis listine je ohranjen v graškem deželnem arhivu, kopijo pa hranijo tudi v mozirskem arhivu.
Značilnost trgov so bili tržni dnevi ali sejmi. Več kot je neki trg imel sejemskih dni, hitreje si je gospodarsko opomogel. Trg Mozirje je po listini o trških pravicah iz leta 1581 imel pravico do dveh sejmov, na nedeljo po sv. Juriju in na nedeljo po velikem šmarnu. Nadvojvoda Ferdinand je leta 1598 dovolil še dva nova sejma, 22. januarja (sv. Vincenc) in 16. avgusta (sv. Rok). Leta 1848 so v trgu Mozirje izvajali letne in živinske sejme 22. januarja, na ponedeljek pred malim šmarnom, 16. avgusta in 18. oktobra, letni sejem pa 15. junija.
V času turških vpadov je obrambi prebivalstva razen tabornega obzidja okoli cerkve služil tudi stolp. Od konca 16. stoletja do sredine 18. stoletja je trg prizadelo več požarov, kuga leta 1646, 1682 in 1683, kolera 1785 ter velika povodenj leta 1740.
Viri in literatura:
Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1976, str. 227.
Hedvika Zdovc, Sejmi na Celjskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja, Celje 2006, str. 27.
http://www.mozirje.si/zgodovina (23. 10. 2010).
Značilnost trgov so bili tržni dnevi ali sejmi. Več kot je neki trg imel sejemskih dni, hitreje si je gospodarsko opomogel. Trg Mozirje je po listini o trških pravicah iz leta 1581 imel pravico do dveh sejmov, na nedeljo po sv. Juriju in na nedeljo po velikem šmarnu. Nadvojvoda Ferdinand je leta 1598 dovolil še dva nova sejma, 22. januarja (sv. Vincenc) in 16. avgusta (sv. Rok). Leta 1848 so v trgu Mozirje izvajali letne in živinske sejme 22. januarja, na ponedeljek pred malim šmarnom, 16. avgusta in 18. oktobra, letni sejem pa 15. junija.
V času turških vpadov je obrambi prebivalstva razen tabornega obzidja okoli cerkve služil tudi stolp. Od konca 16. stoletja do sredine 18. stoletja je trg prizadelo več požarov, kuga leta 1646, 1682 in 1683, kolera 1785 ter velika povodenj leta 1740.
Viri in literatura:
Krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana 1976, str. 227.
Hedvika Zdovc, Sejmi na Celjskem v 19. in prvi polovici 20. stoletja, Celje 2006, str. 27.
http://www.mozirje.si/zgodovina (23. 10. 2010).
Historiat PE
Gradivo trga Mozirje sta pred prevzemom v Zgodovinski arhiv Celje hranila Arhiv Republike Slovenije in Pokrajinski arhiv Maribor.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Dopisi, razglasi, okrožnice, 1782–1899; protokoli, 1784–1854; računska knjiga, 1790–1837; seznam rojstev, 1849.
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
nepoškodovano
Pripomočki za uporabo
Prevzemni seznam
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1899
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje