Prvostopenjska sodišča [ZAC]

SI_ZAC-B230

SI_ZAC-B230

Prvostopenjska sodišča [ZAC]

1830 - 1978

Novo organizacijo sodstva v zahodnem delu monarhije sta utemeljila cesarski patent 4. marca 1849 ter cesarski odlok 14. junija 1849 (RGBl, št. 278/1849). Z njima so bila postavljena tako okrožna kot okrajna sodišča kot prvostopenjska sodišča. Nova sodna organizacija je prinesla največ sprememb ravno na Štajerskem, ki je ohranila sistem patrimonialnega sodstva vse do leta 1848. Za slovenski del Štajerske je bilo ustanovljeno eno samo okrožno sodišče s sedežem v Celju. V začetku druge polovice stoletja se je organizacija sodstva spremenila z združitvijo okrajnih sodišč z okrajnimi glavarstvi v okrajne urade. Okrožna sodišča so delovala naprej v prvotni obliki. To spremembo je odrejal cesarski ukaz z dne 31. decembra 1851 (RGBl, št. 2/1852), njihovo pristojnost pa cesarski ukaz z dne 19. januarja 1953 (RGBl, št. 4/1853). Izvzeta so bila le nekatera večja mesta, kjer so okrajna sodišča delovala naprej (npr. Maribor, Ptuj, Celje). Njihovo delovanje sta urejala cesarski patent z dne 3. maja1853 in ministrska odredba z dne 16. junija 1854, dopolnjevali pa so ju še z kazenskopravnimi redi ter jurisdikcijskimi normami. Po petnajstih letih je bila izvedena ponovna ločitev sodstva od uprave in tako so začela po sprejetju zakona 21. decembra 1867 okrajna sodišča poslovati samostojno (RGBl, št. 15/1867). V obdobju med obema vojnama je organizacijo sodišč predpisoval zakon o ureditvi rednih sodišč za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ur. l. ljubljanske in mariborske oblasti, št. 119/1928). S tem zakonom so se vsa okrajna sodišča preimenovala v sreska sodišča. Organizacijo sodišč je dokončno poenotil zakon o ureditvi rednih sodišč za Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (Ur. l. ljubljanske in mariborske oblasti, št. 14/1929). Med vojno je okupator ukinil vsa sodišča in postavil svoj pravosodni sistem, ki je z manjšimi spremembami deloval do konca vojne. Vso organizacijo okrajnih in okrožnih sodišč je po vojni urejal zvezni zakon o ureditvi narodnih sodišč (Ur. l. DFJ, št .67/45). Po vojni je stopila v veljavo uredba, ki je začasno ustavila poslovanje vseh sodišč v Sloveniji (Ur. l. SNOS in NVS, št. 5/1945). Z zakonom o ureditvi narodnih sodišč 26. avgusta 1945 (Ur. l. DFJ, 67/45) ter z uredbo o narodnih in likvidacijo dotedanjih sodišč v Sloveniji (Ur. l. SNOS in NVS, št. 37/1945) so bila sodišča ponovno ustanovljena. Spremembe v številu okrajnih in okrožnih sodišč in njihovi teritorialni pristojnosti so bile uvedene z uredbo o številu okrožnih in okrajnih sodišč v LRS (Ur. l. LRS, št. 14/48). Okrajna sodišča so delovala do leta 1965, ko so bila z Zakonom o sodiščih splošne pristojnosti (Ur. l. SRS, št. 20/65) ukinjena. Namesto njih so bila ustanovljena občinska sodišča (Zakon o sodiščih splošne pristojnosti, Ur. l. SRS, št. 20/65). Z ustanovitvijo temeljnih sodišč 20. aprila 1977 so bila ukinjena okrožna sodišča (Ur. l. SRS, št. 10/1977), ki pa so dejansko prenehala poslovati šele 1. januarja 1979. Okrajna in okrožna sodišča so bila ponovno uvedena leta 1994 (Ur. l. RS 19/1994).

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1978

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno