Zadruge [ZAC]

SI_ZAC-G120

SI_ZAC-G120

Zadruge [ZAC]

1732 - 2004

Zadruge so oblika socialno-ekonomskega združevanja. Pri nas je prve oblike zadrug predpisal obrtni red iz leta 1859 kot obvezna združenja rokodelcev. Zadružništvo se je na Slovenskem že pred prvo svetovno vojno zelo razmahnilo, leta 1918 je bilo že več kot 1000 zadrug, do konca leta 1937 pa skoraj 1700. Največ je bilo kreditnih, tem so sledile kmetijske zadruge. Prve zadruge so bile ustanovljene po Schulze-Delitzschevih načelih (temelječ na posojilnicah-hranilnicah z omejeno zavezo, njihovi družbeniki pa so v njih imeli visoke poslovne deleže), po letu 1880 pa se je uveljavila nekoliko spremenjena oblika teh načel, ki jo je vpeljal Mihael Vošnjak. V devetdesetih letih 19. stoletja se je uveljavil Raiffeisnov tip kreditnih zadrug, ki jih je začel razvijati Janez Evangelist Krek. V desetletju pred prvo svetovno vojno se je začelo pospešeno razvijati tudi delavsko zadružništvo. Najbolj so se razvile potrošniške in stanovanjske zadruge. Zadružništvo je do leta 1937 v Sloveniji temeljilo na nekdanji avstrijski zakonodaji, ko je bil sprejet zakon o gospodarskih zadrugah, ki je v Kraljevini Jugoslaviji poenotil zadružno zakonodajo in zadrugo opredelil kot gospodarsko organizacijo. Po drugi svetovni vojni je bilo zadružništvo vključeno v takratni jugoslovanski in politični sistem in se je razvijalo po novih načelih. Bilo je način vključevanja moči vaškega in obrtnega gospodarstva v državni gospodarski sistem in organizacijo preskrbe ter zlasti oblika vključevanja kmečkega prebivalstva v družbenolastniški proizvodni način. Izoblikovalo se je več zadrug: nabavne in prodajne (naproze), proizvajalne, potrošniške, obnovitvene, stanovanjske, kreditne in zdravstvene; po letu 1947 so bile nekatere odpravljene ali preoblikovane v splošne kmetijske zadruge. Kmetijske zadruge so načeloma poslovale na območju enega krajevnega ljudskega odbora. Povezovale so se v okrajno zvezo kmetijskih zadrug. Od svojih članov so odkupovale vse proizvode, zadružnik pa je pri njej nabavljal vse svoje življenjske in gospodarske potrebščine. Leta 1959 so kmetijske zadruge postale osnovna oblika zadružništva socialistične kooperacije. Zadružništvo temelji na prostovoljnosti, enakopravnosti in skupnem dohodku, v socialistični ureditvi pa je prostovoljnost postopoma postala obveza. Zadruge kot posebne vrste organizacij opredeljujejo in urejajo tudi pravni predpisi. Slovenski Zakon o zadrugah (1992/1993) je zadrugo opredelil kot organizacijo vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.

Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 2009, str. 632.
Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1992, str. 42–47.
www.zadruzna-zveza.si (2. 11. 2010).

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2004

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno