Gostinstvo in turizem [ZAC]

SI_ZAC-G550

SI_ZAC-G550

Gostinstvo in turizem [ZAC]

1947 - 2009

Tradicija gostilničarstva kot obrtne dejavnosti, ki se ukvarja s prehranjevanjem in prenočevanjem gostov, ima v Sloveniji pomembno vlogo. Gostilne oziroma po njeni funkciji njim sorodni prostori (kavarne, hoteli, bari, vinotoči …) na Spodnjem Štajerskem niso odigrali le pomembne vloge kot pridobitna dejavnost v smislu iskanja gostov glede na prehodno lego območja, ampak so z uvajanjem društvenega življenja in uvedbo volilne pravice postali zelo pomembna družbena in družabna središča. V Dravski banovini je po podatkih Zveze gostilničarskih združenj leta 1938 bilo okrog 5250 lastnikov gostinskih obratov, z zaposlenimi in njihovimi družinskimi člani pa naj bi od gostinstva takrat živelo okrog 25.000 ljudi. Po drugi svetovni vojni je v letih 1946–1954 večina gostiln prešla v družbeno last, od 60. let dalje pa se spet opaža trend privatne iniciative na tem področju. Zaradi usmerjanja razvoja gostinstva so leta 1952 ustanovili gostinsko zbornico kot specialno zbornico, ki pa se je leta 1964 vključila v Gospodarsko zbornico Slovenje. Gostinstvu se v zadnjih desetletjih vse bolj veča pomen v smislu turistične dejavnosti in že dolgo ne gre več zgolj za ožjo tradicionalno obrt. Gostinsko dejavnost v Sloveniji danes po eni strani pokrivajo bodisi samostojni podjetniki, ki so organizirani v okviru obrtno-podjetniških zbornic, bodisi večja podjetja, ki so od leta 2007 organizirana v Turistično gostinsko zbornico pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Enciklopedija Slovenije, zv. 3, Ljubljana 1987, str. 315–316.
Spominski zbornik Slovenije: ob dvajsetletnici kraljevine Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 355–365.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2009

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno