Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0495
Signatura PE AP
SI_ZAC/0495
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščine Blagovna
Čas nastanka PE
1808 - 1859
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
0,90
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Herrschaft Reifenstein / Krajevno sodišče gospoščine Blagovna
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Blagovna se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
V zgodnjem srednjem veku so bili lastniki graščine Blagovna grofje Breže-Selški. Leta 1036 je postala last ženskega samostana v Krki na Koroškem; samostanu jo je darovala grofica Hema po smrti svojega moža Henrika. Od leta 1072 so bili lastniki krški škofje, na gradu Blagovna pa so prebivali njihovi ministeriali. Gospoščina Šentjur-Blagovna je bila ena od petih gospoščin krške škofije. Leta 1492 je šentjursko gospoščino dobil v zakup Andrej Weißpriach, 1499. Simon Ungerspach, leta 1612 pa je gospoščino kupil Felicijan Wagen. Wagnova vdova je šentjursko gospoščino leta 1620 prodala Albrehtu Dietrichsteinu, kije pridobil še več krških fevdov in leta 1618 od Hansa in Sigmunda Wagnerja odkupil pristavo Blagovna, kjer je leta 1624 zgradil dvorec. Dietrichstein je nato Šentjur zapustil hčerki Ani Rindsmaul, Blagovno pa Regini Gaisruck. Gaisrucki so Blagovno leta 1720 skupaj z uradom Vojnik prodali grofu Leopoldu Wurmbrandu. Blagovno je leta 1771 kupil Gašper Jakomini, 1783. Johann Gadolla, 1848. Ignac Mack, nato pa Hugo Berks.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
V zgodnjem srednjem veku so bili lastniki graščine Blagovna grofje Breže-Selški. Leta 1036 je postala last ženskega samostana v Krki na Koroškem; samostanu jo je darovala grofica Hema po smrti svojega moža Henrika. Od leta 1072 so bili lastniki krški škofje, na gradu Blagovna pa so prebivali njihovi ministeriali. Gospoščina Šentjur-Blagovna je bila ena od petih gospoščin krške škofije. Leta 1492 je šentjursko gospoščino dobil v zakup Andrej Weißpriach, 1499. Simon Ungerspach, leta 1612 pa je gospoščino kupil Felicijan Wagen. Wagnova vdova je šentjursko gospoščino leta 1620 prodala Albrehtu Dietrichsteinu, kije pridobil še več krških fevdov in leta 1618 od Hansa in Sigmunda Wagnerja odkupil pristavo Blagovna, kjer je leta 1624 zgradil dvorec. Dietrichstein je nato Šentjur zapustil hčerki Ani Rindsmaul, Blagovno pa Regini Gaisruck. Gaisrucki so Blagovno leta 1720 skupaj z uradom Vojnik prodali grofu Leopoldu Wurmbrandu. Blagovno je leta 1771 kupil Gašper Jakomini, 1783. Johann Gadolla, 1848. Ignac Mack, nato pa Hugo Berks.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščine Blagovna dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Sodno gradivo gospoščine Blagovna obsega spise zapuščinskih razprav in spise civilnopravdnih postopkov. Gradivo ne predstavlja celote, za nekatera leta je samo delno ohranjeno. Na posameznih arhivskih enotah so spisovne numerične evidence /v fasc. 4 in 5/, spisovne evidence niso ohranjene. Civilnopravni spisi, 1837– 1850; zapuščinski spisi, 1808–1849 (zapuščinska razprava Johanna pl. Gadolle, lastnika gradu Blagovna, 1832).
Sistem ureditve PE
registraturni načrt
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
nepoškodovano
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis (V. Berkopec, 1983)
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1859
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje