Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0497
Signatura PE AP
SI_ZAC/0497
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščine Rajhenburg
Čas nastanka PE
1790 - 1850
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
1,40
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Herrschaft Reichenburg / Krajevno sodišče gospoščine Rajhenburg
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Rajhenburg se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Prvotni rajhenburški grad je dal zgraditi salzburški nadškof zaradi obrambe pred Ogri, dajali pa so ga v zakup različnim fevdalcem. Med letoma 1290 in 1570 so ga imeli vitezi Rajhenburški (vmes od 1480 do 1491 je bil v ogrskih rokah). V letih 1515, 1573, 1583 so grad neuspešno oblegali uporniški kmetje. Leta 1595 ga je salzburška nadškofija prodala (skupaj z gospoščino) Mosconom, za njimi so gospoščino prevzeli vitezi Gradneški, po letu 1630 baroni Galli Fallensteini. Od 1721–1802 je bil v lasti Attemsov, do leta 1820 v lasti Alojza pl. Mandelsteina, do 1855 rodbine Delena, nato Sidonije Brzowske. V letih 1857–74 je bil v lasti grofa Eberharda Waldburga in za njim do 1881 barona Kristjana Esebecka. Leta 1881 so grad in okoliško posest kupili redovniki trapisti, ki so v njegovem sklopu uredili tovarno čokolade in likerjev. Med drugo svetovno vojno, do pomladi 1942, je bil grad okupatorsko zbirno taborišče za slovenske rodoljube. Brestaniška gospoščina je bila (tudi) sedež privilegiranega deželskega sodišča v naslednjih mejah: ustje potoka Sotelsko, Sava, vas Videm, Slom (hrib), potok Brestanica, Gorica (vas), podružnična cerkev Sv. Duha, Jeričdol, Veliki Dol, Blatni potok, Sikovec, Laze, Kamen, potok Toplica.
Viri in literatura:
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Anton Mell und Hans Pirchegger, Steirische Gerichtsbeschreibungen Als Quellen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Landgerichtskarte: Steiermark, Graz 1914.
Prvotni rajhenburški grad je dal zgraditi salzburški nadškof zaradi obrambe pred Ogri, dajali pa so ga v zakup različnim fevdalcem. Med letoma 1290 in 1570 so ga imeli vitezi Rajhenburški (vmes od 1480 do 1491 je bil v ogrskih rokah). V letih 1515, 1573, 1583 so grad neuspešno oblegali uporniški kmetje. Leta 1595 ga je salzburška nadškofija prodala (skupaj z gospoščino) Mosconom, za njimi so gospoščino prevzeli vitezi Gradneški, po letu 1630 baroni Galli Fallensteini. Od 1721–1802 je bil v lasti Attemsov, do leta 1820 v lasti Alojza pl. Mandelsteina, do 1855 rodbine Delena, nato Sidonije Brzowske. V letih 1857–74 je bil v lasti grofa Eberharda Waldburga in za njim do 1881 barona Kristjana Esebecka. Leta 1881 so grad in okoliško posest kupili redovniki trapisti, ki so v njegovem sklopu uredili tovarno čokolade in likerjev. Med drugo svetovno vojno, do pomladi 1942, je bil grad okupatorsko zbirno taborišče za slovenske rodoljube. Brestaniška gospoščina je bila (tudi) sedež privilegiranega deželskega sodišča v naslednjih mejah: ustje potoka Sotelsko, Sava, vas Videm, Slom (hrib), potok Brestanica, Gorica (vas), podružnična cerkev Sv. Duha, Jeričdol, Veliki Dol, Blatni potok, Sikovec, Laze, Kamen, potok Toplica.
Viri in literatura:
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Anton Mell und Hans Pirchegger, Steirische Gerichtsbeschreibungen Als Quellen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Landgerichtskarte: Steiermark, Graz 1914.
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščine Rajhenburg dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Civilnopravdni spisi, 1824–1848; kazenski spisi, 1790–1848; zapuščinski spisi, 1825–1849; skrbniškovarstveni spisi, 1831–1850; zemljiškoknjižni spisi, 1820–1849; rekognicije, 1790–1850; poravnave in sodbe, 1820–1849.
Sistem ureditve PE
registraturni načrt
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis (A. Žižek, 1993)
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1850
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje