Glasbena šola Zagorje

Fond/zbirka

SI_ZAC/1711

SI_ZAC/1711

Glasbena šola Zagorje

Dokumentacija bivših skupnih služb Vzgojno-izobraževalnega zavoda Zagorje

1946 - 1996

spisovno gradivo

0,50

5 škatel

Glasbena šola Zagorje

od 1946

Glasbena šola Zagorje je leta 1946 pričela z delovanjem kot podružnica trboveljske glasbene šole. Namenjena ji je bila ena učilnica takratne topliške osnovne šole, danes Osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje. Naslednje šolsko leto (1947/48) se je šola preselila v dom Partizana, kjer je s strani občinska ljudskega odbora dobila v uporabo knjižnico in malo dvorano. Ker se je zanimanje mladine za poučevanje inštrumentov zelo povečalo, se je povečal tudi vpis. Franc Renčof je vedoželjni mladini v Toplicah odstopil tri sobe, sam pa prevzel nekaj administrativnih poslov. Prelomno šolsko leto za zagorsko glasbeno šolo je bilo 1949/50, saj se je takrat glasbena šola osamosvojila. Njen prvi (honorarni) ravnatelj je bil Zagorčan Slavko Korošec. Poleg prostorov pri Renčofu je šola dobila še dva prostora pri Barličevih v Toplicah. Naslednje šolsko leto je šola dobila prostorje v zgornjem nadstropju zadružnega doma (stavba poleg cerkve). Vrstili so se uspehi, povečeval se je vpis, prostora in inštrumentov pa je primanjkovalo. Ravnateljevanje je po odstopu Slavka Korošca prevzel Avgust Rus. Leta 1956 je šola odprla podružnico v Kisovcu, ki je delno olajšala prostorsko stisko. Zelo dobrodošlo je bilo sodelovanje šole z Rudarsko godbo, saj je ta nabirala podmladek, šoli pa pomagala z glasbili. Leta 1964 so po približno desetletni prepovedi ponovno lahko poučevali t. i. ljudska glasbila, kar je povečalo vpis v glasbeno šolo, ustanovljenih pa je bilo več oddelkov. Tako jih je bilo v šolskem letu 1965/66 že 12, vpisanih učencev pa 105. Tega leta je z ravnateljevanjem pričel profesor Igor Lavrič iz Ljubljane, pričele pa so se tudi hude finančne težave šole, ki jih je med drugim reševala s podražitvijo šolnine. Leta 1969 je občinska oblast učitelje glasbe izenačila z ostalimi pedagoškimi poklici in glasbeni šoli ustrezno povišala letno občinsko donacijo. Takrat so se finančne razmere občutno izboljšale. Leta 1971 je ravnateljsko mesto prevzel prof. Rihard Beuermann. Novi ravnatelj je naredil veliko sprememb. Poskrbel je za popularizacijo šole, nastajanje novih programov in povezovanje šole z ljubiteljstvom. Reorganiziral je tudi delo učiteljev. Leta 1973 so pri gospodarskem sodišču v Ljubljani Glasbeno šolo Zagorje vpisali v register zavodov. Leta 1974 se Glasbena šola Zagorje združila z osnovnimi šolami in vrtcem v en zavod, in sicer v Vzgojno-izobraževalni zavod Zagorje (VIZ Zagorje). Število vpisanih učencev je v tem obdobju raslo. Leta 1975 je bilo vpisanih že 168 učencev, padla je tudi ideja o ustanovitvi glasbenega centra v Zagorju. Leta 1984 so pričeli z obnovo dotrajanega šolskega poslopja. Otvoritev obnovljene šole je bila aprila 1985. Uspehi šole so se še povečali. Leta 1987 je po smrtni ravnatelja to mesto prevzel profesor klarineta Dimitrij Beuermann. Ta je vodil šolo vse do njegovega odhoda v tujino leta 1989. Takrat je vodstvo šole prevzela profesorica Danica Kovač. Glasbena šola Zagorje je v devetdesetih letih močno čutila gospodarsko krizo države. Povišati je morala šolnino in prepoloviti sredstva za investicijsko vzdrževanje. Mlada država je reorganizirala delovanje šolstva. Novembra 1991 je Skupščina občine Zagorje sprejela odlok o ustanovitvi javnega zavoda Glasbena šola Zagorje. Januarja 1992 je bil javni zavod vpisan v register organizacijskih enot.

Literatura:
Medved, Rudi: 60 let živeti z glasbo, Zagorje: Glasbena šola Zagorje, 2006

Gradivo je do izročitve hranil ustvarjalec sam

Kronike, 1946–1994; glavni katalog učencev, 1946–1991; letni delovni načrti, 1972–1994; pedagoška poročila, 1970–1994; poslovna poročila, 1965–1994; zaključni računi, 1966–1996; seznam pedagoških delavcev, 1947–1994; zapisniki delovne skupnosti, 1966–1983; zapisniki sveta šole, 1992–1994; dokumentacija bivših skupnih služb vzgojno izobraževalnih zavodov Zagorje ob Savi (poslovna poročila, 1977–1988; zaključni računi, 1976–1992).

tematski, kronološki

slovenski

latinica (tipkopis ali tisk)

manjše poškodbe

Arhivski popis (M. Bantan, V. Kočevar 2021)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1996

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno