Upravna sodišča [ZAC]

SI_ZAC-B320

SI_ZAC-B320

Upravna sodišča [ZAC]

1922 - 1941

Zamisel upravnega sodstva je zrasla na francoskih tleh, od tam pa se je razširila po Evropi. Razvoj upravnega sodstva pri nas je seveda vezan na Avstrijo. Avstrijski ustavni zakon o sodni oblasti iz leta 1867 je v svojem petnajstem členu določil, da bi se posameznik, ki z odločitvijo upravne oblasti, sprejete v privatno pravnem sporu, ne bi bil zadovoljen, imel pravico obrniti na redno sodišče. Če bi se ob tem čutil prizadetega zaradi odločitve ali ukaza upravne oblasti, bi lahko svoje zahteve izvedel pred upravnim sodiščem v ustnem postopku proti zastopniku upravne oblasti. Upravno sodstvo je bilo utemeljeno z zakonom iz leta 1875. Ustanovljeno je bilo le eno upravno sodišče, ki je imelo svoj sedež na Dunaju. Razsojalo je v senatih in plenarnem zboru. Leta 1925 so izvedli reformo postopka pri upravnih oblasteh. Zakon, ki je nastal na tleh nekdanje Jugoslavije, je bil samo recepcija avstrijskega upravnega postopka. Upravno sodišče je bilo ustanovljeno z Zakonom o državnem svetu in upravnih sodiščih leta 1922. Kot sedež sodišča za celo slovensko ozemlje je bilo izbrano Celje. Leta 1941 je prenehalo delovati in se po drugi svetovni vojni ni več obnovilo. Upravno sodišče je bilo namenjeno razsojanju v primerih, kadar so bile posamezniku kratene pravice s strani upravne oblasti. To so bili lahko organi državne uprave, dežele, okrajev ali občin. Stranka, ki ni bila zadovoljna z odločbo upravne oblasti, je lahko sprožila vnovično obravnavo zadeve pred tem sodiščem, seveda le v primerih, če je bila izčrpana redna upravna instančna pot. Pritožba na to sodišče ni imelo odložne moči. Po drugi svetovni vojni je v upravnih sporih do leta 1998 odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Upravno sodišče kot specializirano sodišče je ponovno zaživelo 1. januarja 1998. Upravno sodišče ima svoj sedež v Ljubljani, svoje zunanje oddelke pa ima v Celju (za območje Višjega sodišča v Celju), v Novi Gorici (za območje Višjega sodišča v Kopru) in v Mariboru (za območje Višjega sodiščav Mariboru). Upravno sodišče s svojimi zunanjimi oddelki odloča na prvi stopnji o upravnem sporu. O pritožbah proti sodbam upravnega sodišča odloča Vrhovno sodišče. Prav tako odloča v upravnem sporu na prvi stopnji o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v državni zbor, državni svet in volitve predsednika države, o sporih, ki se nanašajo na zakonitost kandidiranja, na izvolitve, na imenovanje in razrešitve oseb, ki jih izvoli, imenuje ali razreši predsednik države, državni zbor, državni svet ali vlada, o zakonitosti aktov, ki so jih izdali državni organi oziroma nosilci javnih pooblastil na ravni države v obliki predpisa. Vrhovno sodišče odloča tudi v sporu o pristojnosti med upravnim in drugim sodiščem. Kadar odloča Vrhovno sodišče na prvi stopnji, odloča v senatu treh sodnikov, o pritožbah zoper lastne odločbe pa odloča v razširjenem senatu petih sodnikov.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1941

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno