Vojaška sodišča [ZAC]

SI_ZAC-B360

SI_ZAC-B360

Vojaška sodišča [ZAC]

1945

Poleg okupatorjevega pravosodnega ustroja se je začelo razvijati tudi partizansko sodstvo. Zanj je bilo značilno, da je bilo skoraj v celoti vojaško, civilne zadeve pa so začeli postopoma reševati na osvobojenem ozemlju. Partizanska vojaška sodišča so začela delovati že leta 1941. Čeprav so delovala na temelju Partizanskega zakona (sredina julija 1941) in Odloka Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora o zaščiti slovenskega naroda in njegovega gibanja za osvoboditev in združitev, sodišča niso bila stalna in so se ustanavljala po potrebi. Predvsem pa je bilo za njih značilno, da so se razvijala do leta 1944 povsem samostojno (ustanavljala so se za konkretne primere pri štabih partizanskih enot). Skoraj do konca leta 1943 so delovala brez predpisov, po septembru tega leta pa so vojaška sodišča dobila prvi predpis o obliki in delovanju vojaških sodišč. Istočasno je bil sprejet tudi pravilnik o organizaciji, pristojnosti in načinu poslovanja brigadnih in odrednih sodišč, v nekoliko spremenjeni obliki pa je bil izdan 16. oktobra 1943 kot Pravilnik za organizacijo in poslovanje brigadnih in odrednih vojaških sodišč. Poleg brigadnih in odrednih sodišč so bila 15. septembra 1943 ustanovljena kot stalna vojaška sodišča prve stopnje pri komandah vojnih področij še področna vojaška sodišča, kot sodišče druge stopnje pa še Višje vojaško sodišče. Samostojnost razvoja partizanskega sodstva je bila ukinjena z Uredbo o vojaških sodiščih z dne 24. marca 1944, ki jo je izdal Vrhovni štab NOV in POV. Po tej Uredbi je bil vzpostavljen po celi Jugoslaviji enotni sistem vojaškega sodstva. Razdeljeno je bilo na: vojaško sodišče korpusa, vojaško sodišče korpusne vojne oblasti in višje vojaško sodišče. Po uredbi so bila vojaška sodišča pristojna za vsa kazniva dejanja, ki so bila naperjena proti osvobodilnemu boju narodov Jugoslavije, proti pridobitvam in interesom tega boja, in sicer ne glede na to, ali so storilci vojaške ali civilne osebe, ter za kazniva dejanja vojaških oseb in vojnih ujetnikov. Po reorganizaciji sodstva (maj 1945) je Slovenija spadala k vojni oblasti IV. armade, razdeljene na Ljubljansko, Mariborsko in Tržaško vojno področje. Z Zakonom o ureditvi in pristojnosti vojaških sodišč v Jugoslaviji z dne 24. avgusta 1945 je bila vzpostavljena nova organizacija vojaškega sodstva. Vojaško sodišče v Ljubljani je bilo ukinjeno 28. februarja 1957, njegova stvarna in teritorialna pristojnost pa je prešla v celoti na Vojaško sodišče v Zagrebu.

Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Ljubljana 1998, str. 136.
Enciklopedija Slovenije, zv. 14, Ljubljan 2000, str. 312–313.
Milko Mikola, Partizanska vojaška sodišča, v: Arhivi XVI, št. 1-2/1993, Ljubljana 1993.
Milko Mikola, Sodni procesi na Celjskem 1944–1951, Celje 1995.
Jože Žontar (ur.), Pravo-zgodovina-arhivi. 1, Prispevki za zgodovino pravosodja, Ljubljana 2000.
Spisi sodne uprave (predsedstveni), okrožnice 1957, SI_ZAC/0609 Okrožno sodišče Celje.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1945

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno