Elementi identifikacije
Signatura PE
SI_ZAC-B540
Signatura PE AP
SI_ZAC-B540
Naslov PE
Družbena pravobranilstva samoupravljanja od 1974 do 1994 [ZAC]
Čas nastanka PE
1975 - 1995
Področje opisa
Geografski in kulturni kontekst
Na osnovi ustav Socialistične federativne republike Jugoslavije in Socialistične Republike Slovenije iz leta 1974 sta izšla leta 1975 zvezni zakon (18. 7. 1975) ter republiški zakon o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (24. 7. 1975). Družbeni pravobranilec samoupravljanja ni bil pravi pravosodni organ. Ustava ga je opredeljevala kot samostojen organ družbene skupnosti, ki uporablja ukrepe in pravna sredstva ter izvršuje druge z zakonom določene pravice in dolžnosti, da se uresničuje družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine. Njihova naloga je bila sprožati postopke v organizacijah združenega dela, začeti postopek pred ustavnim sodiščem, predlagati začasne ukrepe skupščinam družbenopolitičnih skupnosti, sprožati postopek ali sodelovati pred sodišči združenega dela ter nastopati v civilnopravdnih postopkih pri rednih sodiščih. Izdajal je tudi navodila o organizaciji pisarniškega poslovanja.
S spremembo ekonomskega in političnega sistema ob osamosvojitvi Slovenije je večina družbenih pravobranilcev prenehala obstajati. Postavljen je bil organ, imenovan Družbeni pravobranilec RS, ki je bil še vedno pooblaščen varovati družbeno lastnino v postopkih družbenega preoblikovanja podjetij. Zakon o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 69/95) je še vedno ohranjal družbenega pravobranilca na državni ravni kot varuha družbene lastnine in pravic delavcev. Zakon je poudarjal, da ima družbeni pravobranilec pooblastila, ki so mu jih priznali Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o gospodarskih javnih službah ter Zakon o gospodarskih družbah. Po teh zakonih je imel družbeni pravobranilec pooblastilo vložiti tožbo pred civilnim sodiščem zaradi varstva družbene lastnine, prizadete s pogodbami in pravnimi akti. Družbeni pravobranilec naj bi deloval vse dotlej, dokler ne bodo končani vsi procesi lastninskega preoblikovanja, kajti v sistemu zasebne lastnine in tržnega gospodarstva kot varuh družbene lastnine nima večmesta. Družbeni pravobranilec je deloval sam ali preko namestnikov. Namestniki so bili tisti občinski družbeni pravobranilci, ki jih še niso ukinili. Leta 2005 je prenehal s poslovanjem.
S spremembo ekonomskega in političnega sistema ob osamosvojitvi Slovenije je večina družbenih pravobranilcev prenehala obstajati. Postavljen je bil organ, imenovan Družbeni pravobranilec RS, ki je bil še vedno pooblaščen varovati družbeno lastnino v postopkih družbenega preoblikovanja podjetij. Zakon o družbenem pravobranilcu Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 69/95) je še vedno ohranjal družbenega pravobranilca na državni ravni kot varuha družbene lastnine in pravic delavcev. Zakon je poudarjal, da ima družbeni pravobranilec pooblastila, ki so mu jih priznali Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Zakon o gospodarskih javnih službah ter Zakon o gospodarskih družbah. Po teh zakonih je imel družbeni pravobranilec pooblastilo vložiti tožbo pred civilnim sodiščem zaradi varstva družbene lastnine, prizadete s pogodbami in pravnimi akti. Družbeni pravobranilec naj bi deloval vse dotlej, dokler ne bodo končani vsi procesi lastninskega preoblikovanja, kajti v sistemu zasebne lastnine in tržnega gospodarstva kot varuh družbene lastnine nima večmesta. Družbeni pravobranilec je deloval sam ali preko namestnikov. Namestniki so bili tisti občinski družbeni pravobranilci, ki jih še niso ukinili. Leta 2005 je prenehal s poslovanjem.
Uporabljeni viri
Bilteni družbenega pravobranilca samoupravljanja (1976–1990), SI_ZAC/1229 Družbeni pravobranilec samoupravljanja Celje.
Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Ljubljana 1986, str. 373.
Enciklopedija Slovenije, zv. 4, Ljubljana 1990, str. 275.
J. Žontar (ur.), Pravo-zgodovina-arhivi. 1, Prispevki za zgodovino pravosodja, Ljubljana 2000.
E. Ogrizek, Pravobranilstva, v: Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 2009.
Enciklopedija Slovenije, zv. 2, Ljubljana 1986, str. 373.
Enciklopedija Slovenije, zv. 4, Ljubljana 1990, str. 275.
J. Žontar (ur.), Pravo-zgodovina-arhivi. 1, Prispevki za zgodovino pravosodja, Ljubljana 2000.
E. Ogrizek, Pravobranilstva, v: Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 2009.
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1995
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje