Elementi identifikacije
Signatura PE
SI_ZAC-B700
Signatura PE AP
SI_ZAC-B700
Naslov PE
Prekrškovni organi [ZAC]
Čas nastanka PE
1955 - 1999
Področje opisa
Geografski in kulturni kontekst
Podobno funkcijo, kot jo imajo sodišča na kazenskopravnem področju, so imeli organi za postopek o prekrških na področju prekrškov. Organi za postopek o prekrških (na prvi stopnji so bili to sodniki za prekrške, izjemoma pa tudi devizni inšpektorat in carinski uradi, na drugi stopnji pa Senat za prekrške) so ugotavljali odgovornost posameznikov ali pravnih oseb (ter njihovih odgovornih oseb) za prekrške in izrekali sankcije za prekrške, ki jih je določal zakon (praviloma denarno kazen, izjemoma zapor ter varstvene oziroma vzgojne ukrepe) ter v skladu z zakonom nekateri podzakonski predpisi (uredba in odlok Vlade Republike Slovenije ter odlok občinske skupščine). Organi za postopek o prekrških praviloma niso izvrševali izrečenih sankcij neposredno, temveč po pristojnih upravnih organih.
Sodniki za prekrške kot organi za postopek o prekrških prve stopnje so predvsem ugotavljali obstoj prekrška (to je dejanja, s katerim je kršen javni red in katero je kot prekršek določeno v zakonu ali skladu z zakonom v drugem predpisu), dalje odgovornost obdolžene osebe (posameznika ali pravne osebe in osebe, ki je v tej pravni osebi odgovorna za prekršek – odgovorna oseba) ter izrekali sankcije za prekršek (kazni, varstvene oziroma vzgojne ukrepe). Kazni so bile: denarna kazen, kazen zapora do 60 dni, kazenske točke v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Lahko se je izrekel tudi opomin. Varstveni ukrepi so bili odvzem predmetov, začasni odvzem motornega vozila, prepoved opravljanja samostojne dejavnosti ali poklica, prepoved vožnje motornega vozila in odstranitev tujca iz države. Z odločbo se je postopek ustavil ali pa se je obdolženca spoznalo za odgovornega. Sodniki za prekrške so tudi skrbeli, da se izrečene kazni in varstveni oziroma vzgojni ukrepi izvršijo.
Sodniki za prekrške postopkov nikoli niso uvajali na lastno pobudo, temveč le na predlog pooblaščenega predlagatelja. Predlagatelj postopka je bil lahko pristojni organ, organizacija ali oškodovanec. Med pristojnimi organi in organizacijami so bili zlasti upravni organi, pristojni za nadzor nad izvrševanjem posameznih predpisov ali za njihovo neposredno izvrševanje, dalje policija, inšpektorji, državni tožilci ter drugi organi. Pooblaščene organizacije pa so lahko nastopale kot predlagatelj postopka o prekršku, če so bili nosilci javnih pooblastil.
Z novim zakonom o prekrških je bil urejen nov sistem prekrškovnega prava. O prekrških odločajo prekrškovni organi (policija, inšpekcijski organi) po hitrem postopku, v katerem ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo. O tem odločajo okrajna sodišča, o pritožbah pa višja. Za nekatere težje prekrške je predviden redni sodni postopek na podlagi obdolžilnega predloga. Temeljna sankcija je globa, kazni zapora ni.
Sodniki za prekrške kot organi za postopek o prekrških prve stopnje so predvsem ugotavljali obstoj prekrška (to je dejanja, s katerim je kršen javni red in katero je kot prekršek določeno v zakonu ali skladu z zakonom v drugem predpisu), dalje odgovornost obdolžene osebe (posameznika ali pravne osebe in osebe, ki je v tej pravni osebi odgovorna za prekršek – odgovorna oseba) ter izrekali sankcije za prekršek (kazni, varstvene oziroma vzgojne ukrepe). Kazni so bile: denarna kazen, kazen zapora do 60 dni, kazenske točke v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Lahko se je izrekel tudi opomin. Varstveni ukrepi so bili odvzem predmetov, začasni odvzem motornega vozila, prepoved opravljanja samostojne dejavnosti ali poklica, prepoved vožnje motornega vozila in odstranitev tujca iz države. Z odločbo se je postopek ustavil ali pa se je obdolženca spoznalo za odgovornega. Sodniki za prekrške so tudi skrbeli, da se izrečene kazni in varstveni oziroma vzgojni ukrepi izvršijo.
Sodniki za prekrške postopkov nikoli niso uvajali na lastno pobudo, temveč le na predlog pooblaščenega predlagatelja. Predlagatelj postopka je bil lahko pristojni organ, organizacija ali oškodovanec. Med pristojnimi organi in organizacijami so bili zlasti upravni organi, pristojni za nadzor nad izvrševanjem posameznih predpisov ali za njihovo neposredno izvrševanje, dalje policija, inšpektorji, državni tožilci ter drugi organi. Pooblaščene organizacije pa so lahko nastopale kot predlagatelj postopka o prekršku, če so bili nosilci javnih pooblastil.
Z novim zakonom o prekrških je bil urejen nov sistem prekrškovnega prava. O prekrških odločajo prekrškovni organi (policija, inšpekcijski organi) po hitrem postopku, v katerem ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo. O tem odločajo okrajna sodišča, o pritožbah pa višja. Za nekatere težje prekrške je predviden redni sodni postopek na podlagi obdolžilnega predloga. Temeljna sankcija je globa, kazni zapora ni.
Uporabljeni viri
G. Kobler, Pravosodni sistem, Ljubljana, 2003.
Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/2003).
Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/2003).
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1999
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje