Fotografija polic polnih arhivskega gradiva

Elementi identifikacije

Signatura PE
SI_ZAC-B720
Signatura PE AP
SI_ZAC-B720
Naslov PE
Sodniki za prekrške [ZAC]
Čas nastanka PE
1969 - 2001

Področje opisa

Geografski in kulturni kontekst
Predhodniki sodnika za prekrške segajo v leto 1947. Upravni kazenski postopek za prekrške, za katere je bil pristojen Okrajni ljudski odbor (OLO) oziroma Mestni ljudski odbor (MLO), je vodil na prvi stopnji izvršilni odbor OLO oziroma MLO – njegov odsek za notranje zadeve. Za podlago mu je služil temeljni zakon o prekrških. Postopke, za katere je bil pristojen Krajevni ljudski odbor (KLO), je vodil njegov izvršilni odbor. Na podlagi sprememb temeljnega zakona o prekrških leta 1951 je vodil upravni kazenski postopek na prvi stopnji sodnik za prekrške OLO oziroma MLO. Upravni kazenski postopek za prekrške, ki ga je predpisoval KLO, je vodila komisija za prekrške ljudskega odbora. Sodnik za prekrške je bil le uslužbenec ljudskega odbora. Na podlagi temeljnega zakona o prekrških iz leta 1959 je vodil upravni postopek na prvi stopnji občinski sodnik za prekrške. Izjema so bile le zadeve, za katere je vodil upravni kazenski postopek na prvi stopnji okrajni sodnik za prekrške. Kot organ drugestopnje je v pritožbah zoper občinskega sodnika za prekrške odločal okrajni senat za prekrške, v pritožbah zoper okrajnega sodnika za prekrške pa je odločal senat za prekrške pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve.
Leta 1965 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških. Zakon je predvidel samo občinske sodnike za prekrške, ne pa več okrajnih. Šele z republiškim zakonom o organih za kaznovanje prekrškov iz leta 1966 je postal občinski sodnik za prekrške samostojni organ, čeprav še vedno v sklopu uprave. Deloval je na območju ene ali več občin.
V osemdesetih letih je sledila vrsta zakonov in dopolnil k zakonu. Leta 1973 je bil izdan nov republiški zakon o prekrških. V samostojni Sloveniji je položaj sodnikov urejal Zakon o začasni ureditvi sodnikov za prekrške in pravobranilstev iz leta 1994.
Leta 2003 so se sodniki za prekrške ravnali po Zakonu o prekrških. Za kaznovanje na prvi stopnji so postala pristojna okrajna sodišča, na drugi stopnji pa višja sodišča. Te spremembe so stopile v veljavo leta 2005. Organi za prekrške so bili nosilci javnih pooblastil, ki so izvajali nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so bili določeni prekrški. Hkrati so bili tudi organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so bili s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. Okrajna sodišča prve stopnje so odločala o zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku, ki jo je izdal prekrškovni organ. Sodniki za prekrške so delovali samostojno do konca leta 2005, s 1. 1. 2006 pa so postali poseben oddelek okrajnih sodišč.
Uporabljeni viri
Pravilnik o notranjem poslovanju organov za postopek o prekršku (Ur. l. RS, 105/2001).
Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 7/2003).
J. Melik, Organi za postopek o prekrških kot ustvarjalci arhivskega gradiva, v: Arhivi XXVII, Ljubljana 2004.

Področje kontrole zapisa

Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

Uporaba

Konec nedostopnosti
31.12.2001
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno

Dejanja

Tektonika arhiva