Splošne osnovne šole [ZAC]

SI_ZAC-D120

SI_ZAC-D120

Splošne osnovne šole [ZAC]

1763 - 2005

Definicija osnovne (ljudske šole) je, da je obvezna, brezplačna, izobraževalna in vzgojna ustanova za pouk vseh otrok določene starosti. Do leta 1774, ko je bil sprejet prvi osnovnošolski zakon, je monopol nad izobraževanjem imela cerkev. Splošna šolska naredba je predstavljala precejšen napredek v razvoju osnovnega šolstva – predvidevala je osnovno izobrazbo za vse otroke ne glede na stan in spol, šolsko obveznost od 6. do 12. leta in ustanavljanje treh vrst šol: trivialk v manjših mestih, trgih in na podeželju, glavnih šol – ene v vsakem okrožju – in normalke v glavnem mestu vsake dežele. Drugi šolski zakon iz leta 1805 (Politična šolska ustava) ni prinesel posebnih sprememb – posegel je le v vsebino pouka in šolsko nadzorstvo. Pravi napredek je pomenil tretji šolski zakon, sprejet leta 1869, ki je vpeljal splošno šolsko obveznost od 6. do 14. leta in v celoti reorganiziral osnovno šolstvo. Ukinjene so bile trivialke, glavne šole in normalke ter vpeljane meščanske in ljudske šole, slednje so se delile glede na število učiteljev na eno-, dvo-, tri-, štiri-, pet-, šest-, sedem- in osemrazredne. Cerkev je svojo vlogo pri vodenju in nadzorovanju šol izgubila. Za nadzornike nad didaktično-pedagoškim stanjem so bili postavljeni šolski inšpektorji, za vodstvo in nadzor nad vzgojo pa ustanovljeni šolski sveti. Poleg omenjenih rednih šol so delovale tudi nedeljske šole. Pomembne so bile predvsem zato, ker so bile v slovenskem jeziku in omogočale osnovno znanje otrokom, ki iz kakršnihkoli razlogov redne šole niso mogli obiskovati. Šolski predpisi jih do leta 1856 niso omejevali. S tem letom pa so jih v krajih z rednimi šolami začeli ukinjati. Združitev jugoslovanskih narodov v skupno državo je zahtevala tudi spremembo šolskega sistema. Ker pa je bila kulturna raven posameznih v novo tvorbo združenih narodov različna, je bilo poenotenje šolstva zelo težavno. Zakon o narodnih šolah je leta 1929 razdelil šolo v štirirazredno osnovno šolo (1. do 4. razred) in višjo narodno šolo(5. do 8. razred). Po uspešno zaključenem 4. razredu osnovne šole se je učenec lahko vpisal v prvi razred višje narodne šole, v meščansko šolo, gimnazijo ali strokovno šolo. Med drugo svetovno vojno je okupator vpeljal svoj šolski sistem, na osvobojenem ozemlju pa so delovale partizanske šole. Leta 1945 je nova oblast izdala odlok o organizaciji šolstva. Ukinjene so bile meščanske šole. Leta 1947 je bila uvedena sedemletka in po letu 1950 osemletka, vendar še vedno kot del vzporednega šolanja (višja osnovna šola in nižja gimnazija). Splošni zakon o šolstvu je leta 1958 uveljavil enotno osemletno osnovno šolo in enoten osnovnošolski sistem – glavni namen je bil omogočiti vsem učencem enake možnosti za pridobitev izobrazbe in nadaljevanje šolanja. Po letu 1970 se je v Sloveniji začela celovita preobrazba vzgoje in izobraževanja. Zakon o osnovni šoli iz leta 1980 in njegove dopolnitve iz leta 1986 nista prinesla posebnih sprememb, poostrili so se le normativi o številu otrok v oddelkih in zahteve po uspešnem dokončanju osnovne šole. Zakon o osnovni šoli leta 2006 je dokončno uvedel devetletno osnovno šolo, ki se je vpeljevala postopoma – od šolskega leta 2008/09 pa poteka osnovnošolsko izobraževanje v celoti po programu za devetletne osnovne šole.

Ivanka Zajc Cizelj, Osnovna šola Celje 1777–1919, Celje 2000, str. 5–6.
Enciklopedija Slovenije, zvezek 8, Ljubljana 1994, str. 188–192.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2005

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno