Strokovne/poklicne šole [ZAC]

SI_ZAC-D220

SI_ZAC-D220

Strokovne/poklicne šole [ZAC]

1835 - 2009

Osnova razvoja in delovanja poklicnega šolstva je vajeništvo, ki temelji na učenju s posnemanjem in urjenjem v delovnih spretnostih. Zametki tega šolstva so se začeli s cehovskim rokodelskim izobraževanjem, nedeljskimi ponavljalnimi in nadaljevalnimi ter obrtnimi šolami. Mojstri so velikokrat dobili z dežele v uk nepismene vajence, ki niso mogli obiskovati nadaljevalnih šol in so morali osnovno znanje pridobivati v nedeljskih šolah. Vajenec ni mogel opraviti pomočniškega izpita, če ni bil izprašan iz verouka, branja, pisanja in računanja. Poklicno izobraževanje za dekleta se je začelo šele po letu 1788, ko so bile ustanovljene dekliške industrijske šole za predenje in pletenje – delovale so kot posebni oddelki pri osnovnih šolah. V drugi polovici 19. stoletja pa so bolj organizirano začele delovati obrtne šole; teoretični pouk je potekal ob nedeljah in praznikih, med tednom pa so bili vajenci zaposleni pri mojstru.
Po drugi svetovni vojni so strokovne šole doživele več reform – najprej je izobraževanje potekalo v vajenskih šolah, ki so jih imenovali tudi šole za učence v gospodarstvu, v strokovnih šolah s praktičnim poukom, ki so izobraževale kvalificirane delavce, in v mojstrskih šolah za visokokvalificirane delavce in mojstre. Leta 1967 so bile z Zakonom o srednjem šolstvu uvedene enotne poklicne šole, ki so formalno dobile status srednjih šol. Pouk je bil lahko organiziran celoletno – praktični in teoretični pouk je izvajala šola (kar ustreza sistemu strokovne šole s praktičnim poukom) –, ali periodično – praktični pouk je izvajala delovna organizacija, teoretični pa šola (kar ustreza sistemu vajenske šole). Leta 1970 sprejet Zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij je uvedel izobraževanje za poklice z ozko usmeritvijo, ki so se pred tem enostavno poučevali (priučeni delavci). Usmerjeno izobraževanje je dokončno odpravilo alternativne oblike izobraževanja za kvalificirane poklice, na račun praktične se je povečal obseg splošne in strokovno-teoretične izobrazbe. Poklicno šolstvo je nazadovalo in šele v devetdesetih letih 20. stoletja začelo znova pridobivati na veljavi – povečeval se je obseg praktičnega usposabljanja in krčil obseg splošne izobrazbe.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju iz leta 2006 ureja pridobivanje nižje in srednje poklicne izobrazbe. Nižja poklicna izobrazba se pridobi po izobraževalnem programu nižjega poklicnega izobraževanja z opravljenim zaključnim izpitom, srednja pa po izobraževalnem programu srednjega poklicnega izobraževanja z opravljenim zaključnim izpitom. Nižje in srednje poklicno izobraževanje izvajajo šole skupaj z gospodarsko družbo oziroma s samostojnim podjetnikom (delodajalcem). V izobraževanje za pridobitev nižje poklicne izobrazbe se lahko vključi, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in uspešno zaključil najmanj 7. razred osnovne šole oziroma 6. razred osemletke. Vključi se lahko tudi tisti, ki je zaključil osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Za vključitev v program srednjega poklicnega izobraževanja pa se zahteva uspešno končana osnovna šola ali zaključeno nižje poklicno izobraževanje.

Enciklopedija Slovenije, zvezek 9, Ljubljana 1995, str. 48–50.
Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 79/2006).

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2009

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno