Zdraviliška zdravstvena dejavnost [ZAC]

SI_ZAC-F150

SI_ZAC-F150

Zdraviliška zdravstvena dejavnost [ZAC]

1800 - 2000

Zdravilišče je ustanova, ki omogoča na podlagi naravnih virov (termalna voda, hladna mineralna voda, klima, peloidi) rehabilitacijo in izboljšanje zdravja. Slovenska zdravilišča imajo pomembno vlogo v zdravstveni dejavnosti. Del njihove dejavnosti je vključen v pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Slovenska zdravilišča se poslovno povezujejo v Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč s sedežem v Celju. Skupnost je bila ustanovljena leta 1957 kot Zveza naravnih zdravilišč Ljudske republike Slovenije (to so bili Čateške Toplice, Zdravilišče Dobrna, Zdravilišče Dolenjske Toplice, Zdravilišče Laško, Zdravilišče Rogaška Slatina, Zdravilišče Radenci, Zdravilišče Šmarješke Toplice, Hoteli Palace Portorož ter Klimatsko zdravilišče Gozd Martuljek in Dvorska vas), ki se je nato leta 1976 preoblikovala v Poslovno skupnost slovenskih naravnih zdravilišč; danes pa je to Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč.
Prvi pisni dokument o zdravilnih vrelcih na Dobrni izvira iz leta 1403. Leta1572 je bila narejena prva kemična analiza mineralne vode v Rogaški Slatini. Iz leta 1617 izvirajo prvi zapisi o zdravilnih učinkih termalne vode v Topolšici. Leta 1777 so bile narejene prve analize vode v Toplicah pri Laškem (od leta 1826 Rimske Toplice). Leta 1797 so bili odkriti zdravilni vrelci na Čateškem polju. Leta 1852 so zajeli vrelce v Laškem in 1854. zgradili leseno kopališče. Kopanje v termalnih vodah in pitje zdravilnih vod se je razvilo v 18. in 19. stoletju, ko so se pojavile prve znanstvene podlage za uveljavitev zdravilišč v zdravstvu. Zdravilišča so postala središča družabnega življenja kulturnih dogodkov in zabave. Atomske toplice pri Podčetrtku so odprli leta 1966, 1979. pa je bila voda (spada med najbolj radioaktivne vode v Sloveniji) razglašena za naravno zdravilno sredstvo. Zdravilišče Terme Zreče skupaj s Klimatsko-turističnim centrom Rogla s sedežem v Zrečah sestavljata zaokroženo turistično območje Zreško Pohorje. Termalna voda je bila odkrita leta 1986, 1989. pa je bil dograjen zdraviliški kompleks. Zametki Zdravilišča Čateške Toplice so bili postavljeni v letih 1924–1925, ko so grofje Attemsi sezidali zdraviliški hotel, leseno depandanso in restavracijo. Leta 1963 je bil sezidan prvi bazen na prostem, 1965. pa hotel Zdraviliški dom, ki je pomenil prelom v zdravstveni dejavnosti. Leta 1967 je bil zgrajen bazen z olimpijskimi merami, 1969. počitniške hišice, 1974. pa štirje bazeni na prostem. Leta 1977 so pridobili Grad Mokrice. Terme Čatež so se v začetku devetdesetih let 20. stoletja med prvimi v Sloveniji organizirale v delniško družbo. Zgradili so največjo tako imenovani termalno riviero v tem delu Evrope. Razvili so se v enega največjih zdraviliško turističnih središč v Sloveniji.
Sanatoriji so zdravstvene ustanove z manjšim številom bolniških postelj, v katerih h kakovosti zdravljenja navadno prispevajo naravne danosti (klimatske razmere, mineralna in termalna voda), različne dietne in fizikalne terapije. Na Slovenskem so nastali konec 19. stoletja, večina pa med obema svetovnima vojnama, običajno na pobudo premožnejših posameznikov. Samoplačnikom naj bi omogočili kakovostno zdravstveno storitev, možnost izbiranja zdravnika in bolj oseben pristop. Pogosto so se v njem zdravile premožnejše osebe, lahko pa je bil namenjen zdravljenju le določenih bolezni (tuberkuloza, astma, duševne bolezni). Večina sanatorijev ni bila specializirana; specializirani sanatoriji za zdravljenje in preprečevanje tuberkuloze so nastajali zlasti v prvi polovici 20. stoletja, ko se je ta bolezen močno razširila. Tedaj so v klimatsko ugodnejših okoljih nastajali sanatoriji oz. poznejša zdravilišča. Kot sanatorij je začela delovati tudi protituberkulozna ustanova v Topolšici leta 1919.
Slovenska naravna zdravilišča (toplice, terme, wellness) v zadnjih letih posvečajo vedno večjo pozornost programom ohranjanja in krepitve zdravja. Pod skupno blagovno znamko »slovenska zdravilišča« se predstavlja 15 zdraviliško-turističnih centrov, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za pridobitev statusa državno verificiranega zdravilišča, kar jim omogoča vključevanje v javno zdravstveno mrežo Slovenije. Od teh jih sedem deluje na območju, za katerega je pristojen Zgodovinski arhiv Celje. (Terme Topolšica, Terme Dobrna, Thermana Laško, Terme Zreče, Zdravilišče Rogaška Slatina, Terme Olimia, Terme Čatež). Naravna in kulturna pestrost Slovenije omogoča odlične pogoje za zdraviliški turizem. Območje celotne Slovenije je posejano z izviri vode, ki imajo praviloma unikatno kemijsko sestavo. Sodobni zdraviliško-turistični centri so postali ena najbolj izstopajočih oblik turistične ponudbe Slovenije. Večjo usmerjenost v turistično ponudbo nakazuje tudi njihovo poimenovanje v »terme«, »spa« oz. »wellness centre«. Številne novosti v ponudbi odražajo njihovo dinamičnost in odprtost za prilagajanje spremembam v turističnem povpraševanju.

Enciklopedija Slovenije, zv. 15, Ljubljana 2001, str. 112–116.
Zakon o naravnih zdravilnih sredstvih in o naravnih zdraviliščih (Ur. l. SRS, št. 36/1964, spremembe, Ur. l. SRS, št. 11/1965).
http://zdravilisce.blogspot.com/p/slovenska-zdravilisca.html (20. 10. 2010).
http://www.terme-giz.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=1&view=Splosno (20. 10. 2010).
http://www.e-turizam.com/Turizam-Vijesti/Vijesti-iz-Slovenije/Slovenija-Slovenska-zdravilisca-praznovala-50-letnico-povezovanja.html (22. 10. 2010).

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno