Proizvodne in predelovalne dejavnosti [ZAC]

SI_ZAC-G400

SI_ZAC-G400

Proizvodne in predelovalne dejavnosti [ZAC]

1812 - 2011

Skupina fondov vključuje proizvodnjo in predelavo različnih vrst materialov in izdelkov. Skozi zgodovino so bile proizvodne in predelovalne dejavnosti zelo različno organizirane in regulirane. Najbolj pogosta in običajna oblika je bila, da so se gospodarske družbe formirale kot delniške družbe. Gospodarske združbe več družabnikov z vloženimi deleži zaradi združitve kapitala za skupno poslovanje je v Avstriji že leta 1821 omenjal dekret dvorne komerčne komisije. Obsežnejše predpise o ustanavljanju delniških društev je vseboval dvorni dekret iz leta 1840, ki je slonel na koncesijskem sistemu. Za ustanovitev je bilo potrebno državno dovoljenje. Popolno pravno podlago za ustanavljanje delniških družb je dal društveni patent v letu 1852. Društveni patent in trgovinski zakonik sta ohranila koncesijski sistem, ki je bil leta 1899 omiljen z delniškim regulativom za delniške družbe na področju trgovine in industrije. Avstrijski sistem se je kasneje prenesel tudi na stari jugoslovanski model. Finančni zakon iz let 1927/1928 je prinesel delniškim podjetjem olajšave. Sistem se je v novih družbenopolitičnih in ekonomskih razmerah po drugi vojni korenito spremenil. Delniške družbe so bile po drugi vojni ukinjene, konfiscirane, nacionalizirane. Zakon o državnih gospodarskih podjetjih (1946) je razlikoval: podjetja splošnega državnega pomena, podjetja republiškega, pokrajinskega oz. oblastnega pomena in podjetja lokalnega pomena. Zakon o nacionalizaciji (1946) je razlastil vsa zasebna gospodarska podjetja, ki so bila tedaj razglašena za podjetja splošnega državnega ali republiškega pomena. Velik del podjetij je postal državna last že z zaplembami. Z drugo nacionalizacijo v letu 1948 so bila podržavljena vsa preostala privatna podjetja. Temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih (1950) je bil osnova za prehajanje upravljanja podjetij na delavske svete in upravne odbore. Po temeljnem zakonu o podjetjih (1965) so se podjetja lahko povezala v združena podjetja. Zakon o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (1973) in Zakon o združenem delu (1976) sta določila naslednje oblike delovnih organizacij: temeljno organizacijo združenega dela, skupnost temeljnih organizacij, delovno organizacijo in sestavljeno organizacijo združenega dela. Z uvajanjem privatne lastnine po letu 1989 se mešana podjetja lahko spet organizirajo kot delniške družbe, družbe z omejeno odgovornostjo ali komanditne družbe.

Enciklopedija Slovenije, zv. 3, Ljubljana 1987, str. 305–306.
Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1992, str. 42–47.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2011

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno