Proizvodnja tekstilij in usnja [ZAC]

SI_ZAC-G420

SI_ZAC-G420

Proizvodnja tekstilij in usnja [ZAC]

1812 - 2007

Skupina fondov v glavnem obsega ustvarjalce s področja tekstilne industrije, ki se ukvarjajo z obdelavo naravnih in kemičnih vlaken v tekstilne izdelke. Zametki te proizvodnje so: platnarstvo in suknarstvo, svilstvo, pozneje pa predilstvo in tkalstvo. Po letu 1912 je bila tekstilna industrija na Slovenskem skoraj vsa združena v tekstilni koncern Mautner, v obdobju med obema vojnama pa je bila med najbolj zastopanimi. Nove državne meje so spremenile smer gospodarske orientacije, tekstilna industrija pa je napredovala predvsem zato, ker se je krepilo stremljenje, da se jugoslovanski trg osamosvoji od uvoza iz tujine. A tuji kapital je še vedno vlagal v tekstilno industrijo, tako da je postala celo najpomembnejša panoga slovenskega gospodarstva. Proizvodnja tekstilij je tipično zaposlovala predvsem žensko delovno silo, sprva pa tudi mladoletne otroke. Na širšem območju celjske regije je bilo do zadnjih desetletij 20. stoletja dobro razvito tudi usnjarstvo, predelava živalskih kož v usnje. Sistem organiziranja gospodarskih subjektov s področja proizvodnje tekstilij in usnja v glavnih smernicah sledi nivoju organiziranosti, ki je opisan na nivoju nadrejene skupine fondov predelovalne dejavnosti.
Takoj po drugi vojni se je tekstilna industrija centralizirala preko Direkcije tekstilne in usnjarske industrije, leta 1951 so bile direkcije odpravljene, podjetja so poslovala samostojno, zaradi interesov pa ustanovila Združenje tekstilne industrije. Do 70. let 20. stoletja je dosegala proizvodnja tekstilij in usnja hiter razvoj, a v naslednjih desetletjih je sledila stagnacija, ki se je najpogosteje iztekla v stečajne postopke teh podjetij.

Enciklopedija Slovenije, zv. 13, Ljubljana 1999, str. 206–209.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2007

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno