Elementi identifikacije
Signatura PE
SI_ZAC-G610
Signatura PE AP
SI_ZAC-G610
Naslov PE
Banke, hranilnice in posojilnice [ZAC]
Čas nastanka PE
1870 - 1970
Področje opisa
Geografski in kulturni kontekst
V skupino fondov dejavnosti finančnih storitev uvrščamo predvsem banke, hranilnice in posojilnice. Sprva so bili denarni zavodi organizirani v okviru društvene zakonodaje (1852). Od 60. let 19. stoletja je bila večina bank organiziranih po predpisih za delniške družbe, z izjemo obdobja delovanja v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni (enobančni sistem takoj po vojni, ki je prehajal od 60. let 20. stoletja v decentralizacijo in specializacijo, od 70. let pa se je razvijal po sistemu samoupravljanja). Banke so ustanove, ki opravljajo plačilne, kreditne in druge finančen posle. Ena od zgodovinskih značilnosti delovanja bank na Slovenskem je sistem hranilništva in posojilništva. Delovanje hranilnic je že od leta 1844 urejal hranilnični regulativ. Ustanovljene so bile kot obče koristne ustanove, ustanovitelj (občina, okraj, mesto) pa je jamčil za vloge. Posojilnice so sprva delovale na podlagi zakona o društvih (1852), šele zakon o zadrugah (1873) je njihovo ustanavljanje poenostavil (posojilnice so se formirale kot kreditne zadruge Schulze-Delitschevega sistema). Z zadružnim zakonom ni bilo več potrebno oblastveno dovoljenje. Posojilnice naj bi skrbele, da bi v svojem okolju organizirale in podpirale razne ustanove, namenjene gospodarski krepitvi ljudstva ter bile predvsem opora narodnemu delovanju okoliša. Kreditne zadruge so bile po ideološkem razkolu nacionalne sloge od prehoda v 20. stoletje večinoma strankarsko opredeljene. Tik pred prvo svetovno vojno se je začela stagnacija teh storitev, po vojni pa se spet okrepi, dokler jim položaja ne poslabša zakon o zaščiti zadolženih kmetov (1932) ter uredba o likvidaciji kmečkih dolgov (1936). Po zakonu o gospodarskih zadrugah (1937) so se kreditne zadruge lahko ukvarjale le z denarnimi posli. Z uredbo nemške civilne uprave leta 1941 so bile ustanovljene okrožne hranilnice, kreditni zavodi pa so se spremenili v »rajfajznovke«. Kreditne zadruge so bile z uredbo leta 1947 ukinjene, denarne vloge pa prenesene na Denarni zavod Slovenije, oziroma na hranilne odseke nabavno-prodajnih zadrug in kmetijskih zadrug. Po uredbi iz leta 1954 bančne posle opravljajo komunalne banke in hranilnice. Na podlagi zakona o bankah (1961) so se poslovne banke delile na specializirane in komunalne banke. Leta 1965 je bil pri poslovanju bank odpravljen teritorialni princip in banke so lahko opravljale dejavnost na območju cele države. Zakon iz leta 1971 banko opredeli kot posebno organizacijo združenega dela, ki se ustanovi za opravljanje kreditnih in drugih bančnih poslov. Zakon iz leta 1976 loči banke, specializirane finančne organizacije in hranilno-kreditne organizacije. Zadnja velika reorganizacija bančnega sistema v Jugoslaviji se je začela tik pred razdružitvijo (1989), ko je zakon o bankah in drugih finančnih organizacijah določil, da se banka ustanovi kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo. V Republiki Sloveniji igra osrednjo vlogo v bančnem sistemu Banka Slovenije, ki vodi denarno in tečajno politiko, na trgu pa deluje še vrsta poslovnih bank (z domačim in tujim kapitalskim zaledjem).
Uporabljeni viri
Enciklopedija Slovenije, zv. 9, Ljubljana 1995, str. 168.
Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 2009, str. 632.
Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1992, str. 42–47.
Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 2009, str. 632.
Vodnik po fondih Zgodovinskega arhiva Ljubljana, Ljubljana 1992, str. 42–47.
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1970
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje