Organizacije Osvobodilne fronte/ antifašištičnih zvez/ Socialistične zveze delovnega ljudstva [ZAC]

SI_ZAC-H220

SI_ZAC-H220

Organizacije Osvobodilne fronte/ antifašištičnih zvez/ Socialistične zveze delovnega ljudstva [ZAC]

1943 - 1994

Osvobodilna fronta slovenskega naroda je bila kot politična organizacija ustanovljena 27. aprila 1941 pod imenom Protiimperialistična fronta slovenskega naroda. V Osvobodilno fronto (OF) se je preimenovala po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941. Organizirana je bila na območju celotne Slovenije. Postopoma je na vsem slovenskem ozemlju vzpostavila mrežo pokrajinskih, okrožnih, rajonskih ali okrajnih in terenskih ali krajevnih odborov. Do jeseni 1944 so odbore OF razen terenskih in matičnih večinoma imenovali višji odbori, nato pa so, kjer je bilo to mogoče, aktivisti OF na zborih izvolili okrožne in okrajne plenume, ti pa svoja tajništva. Odbori OF so šteli od 3 do 15 ali še več članov, vodili so jih sekretarji in pozneje predsedniki.
Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije (SZDLS) je nastala s preimenovanjem OF na njenem 4. kongresu aprila 1953. Organizirana je bila po upravnoteritorialnem ter interesnem principu. Do leta 1967 je bil njen najvišji organ kongres, njegove sprotne naloge pa je opravljal izvršni odbor. Na nižjih nivojih so delovali krajevni, občinski (od leta 1952) ter okrajni odbori (do leta 1965, ko so bili okraji kot upravne enote ukinjeni). Leta 1967 je vlogo kongresa prevzela Republiška konferenca SZDL. Enako kot na republiški ravni so bile konference z izvršilnimi ali delovnimi telesi najvišji organi SZDLS tudi na krajevni in občinski ravni ter v posebnih družbenopolitičnih skupnostih (mestnih ali medobčinskih svetih, v katere so se povezovale občinske konference SZDL). Ob naštetih organih so bili kot posebne oblike dela vpeljani tudi koordinacijski odbori, javne razprave, tribune, problemske konference in posvetovanja. Občinska konferenca SZDL je bila najvišji organ občinske organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva (SZDL).
Slovenska protifašistična ženska zveza (SPŽZ) je bila ustanovljena kot samostojna organizacija 21. januarja 1943. Bila je sestavni del jugoslovanske Antifašistične fronte žena, ki je bila ustanovljena 6. decembra 1942 v Bosanskem Petrovcu. Njene naloge so bile vezane na politično, socialno in materialno podporo ter pomoč narodnoosvobodilnemu gibanju in narodnoosvobodilni vojski. Odbori SPŽZ so delovali na pokrajinski, okrožni, okrajni in krajevni ravni. Vsi odbori SPŽZ so bili voljeni, prvi glavni odbor pa je bil izvoljen na 1. kongresu SPŽZ, ki je bil organiziran 17. oktobra 1943 v Dobrniču. Na drugem kongresu, oktobra 1945 v Ljubljani, se je SPŽZ preimenovala v Antifašistično fronto žena (AFŽ) Slovenije. Leta 1953 so AFŽ ukinili in ustanovili Zvezo ženskih društev (ZŽD) Jugoslavije, ki je delovala do leta 1962.

Enciklopedija Slovenije, zv. 12, Ljubljana 1998, str. 8–9, 111.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1994

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno