Elementi identifikacije
Signatura PE
SI_ZAC-I100
Signatura PE AP
SI_ZAC-I100
Naslov PE
Zemljiška posestva [ZAC]
Čas nastanka PE
1550 - 1847
Področje opisa
Geografski in kulturni kontekst
Zemljiško gospostvo je bilo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota; gospoščine, imenja in posestva pa so združevali upravno, sodno in gospodarsko funkcijo. Začetek oblikovanja teh organizacijskih enot je bila delitev oziroma podelitev seniorske (cesarske, kraljeve, deželnoknežje) zemlje odvisnim fevdalcem (vazalom) v zameno za zagotavljanje zlasti vojaške službe. Imenja so nastala za zagotavljanje materialne osnove za delovanje posameznih cerkva (vzdrževanje zgradb in plačevanje duhovnikov), zato se imenja imenujejo po cerkvah, na katere se nanašajo.
Fevdalna posestva so sestavljala zemljišča, ki so jih obdelovala v lastni režiji (s podložniško tlako) – pridvorna in dominikalna posest, ter zemljišča, ki so jih imeli v zakupu podložniki – rustikalna posest. Zunaj te sheme je obstajala še srenjska zemlja (pašniki, gozdovi), ki je služila skupnosti za skupne potrebe (za pašo, koriščenje lesa).
Zemljiški gospod je od podložnikov v zameno za zemljo, ki so jo imeli v zakupu, obrambo in sodstvo, pobiral rento v obliki kmečkih bremen, dajatev in tlake.
V poznem srednjem veku je razvoj blagovno-denarnega gospodarstva gospoščine spremenil iz samopreskrbovalnih enot v ponudnike in povpraševalce na trgu. Kmečke dajatve so se začele spreminjati v denarne in zemljiškemu gospodu kmetija ni več pomenila le proizvajalne enote, ampak tudi vir rente, ki jo je lahko ocenil v denarju, kar se je zapisovalo v urbar.
S prodorom zgodnjekapitalističnih oblik konec srednjega in v začetku novega veka je nastopila kriza fevdalnega sistema. Gospoščine so postale ovira za razvoj novih produkcijskih načinov, povezanih zlasti z vzponom mest in meščanstva. Popolnoma je prenehala tudi funkcija gospoščine pri vzdrževanju vojaške sile v razmerah naturalnega gospodarstva. Z zmago absolutizma v 17. stoletju so začele gospoščine na račun deželnega kneza in okrepljenega državnega aparata vedno bolj izgubljati oblastne funkcije, pridobljene v srednjem veku. Z jožefinskimi reformamiso nekatere gospoščine postale sedež nabornookrajnih komisariatov, ki so poleg novačenja opravljali tudi upravne posle, kot je skrb za statistiko, gradnjo cest, policijo in izdelavo katastra. Po uvedbi krajevnih sodišč v drugi polovici 18. stoletja so nekatera gospostva vzdrževala krajevna sodišča in so tako veljala za delegirana gospostva. Na ta način so se začeli razvijati upravni in sodni okraji.
Z marčno revolucijo leta 1848 je bila dosežena zemljiška odveza in z njo odpravljen fevdalni sistem. S tem so bile odpravljene tudi gospoščine z najznačilnejšim socialnim razmerjem – podložništvom in njegovo premoženjskopravno podlago. Na Slovenskem je lastnikom nekdanjih gospoščin ostala le dominikalna zemlja, rustikalna pa je bila razdeljena kmetom.
Večino gradiva gospoščin, imenj in posestev Zgodovinskega arhiva Celje predstavljajo sodno spisovno gradivo (krajevnih in deželskih sodišč) in zemljiške knjige, ki so uvrščene v posebno zbirko (SI_ZAC/1031). Manj je urbarialnega gradiva, kije popisano v Zbirki urbarjev (SI_ZAC/007), in gradiva, ki je nastalo pri dejanskem upravnem in gospodarskem poslovanju teh posestev.
Fevdalna posestva so sestavljala zemljišča, ki so jih obdelovala v lastni režiji (s podložniško tlako) – pridvorna in dominikalna posest, ter zemljišča, ki so jih imeli v zakupu podložniki – rustikalna posest. Zunaj te sheme je obstajala še srenjska zemlja (pašniki, gozdovi), ki je služila skupnosti za skupne potrebe (za pašo, koriščenje lesa).
Zemljiški gospod je od podložnikov v zameno za zemljo, ki so jo imeli v zakupu, obrambo in sodstvo, pobiral rento v obliki kmečkih bremen, dajatev in tlake.
V poznem srednjem veku je razvoj blagovno-denarnega gospodarstva gospoščine spremenil iz samopreskrbovalnih enot v ponudnike in povpraševalce na trgu. Kmečke dajatve so se začele spreminjati v denarne in zemljiškemu gospodu kmetija ni več pomenila le proizvajalne enote, ampak tudi vir rente, ki jo je lahko ocenil v denarju, kar se je zapisovalo v urbar.
S prodorom zgodnjekapitalističnih oblik konec srednjega in v začetku novega veka je nastopila kriza fevdalnega sistema. Gospoščine so postale ovira za razvoj novih produkcijskih načinov, povezanih zlasti z vzponom mest in meščanstva. Popolnoma je prenehala tudi funkcija gospoščine pri vzdrževanju vojaške sile v razmerah naturalnega gospodarstva. Z zmago absolutizma v 17. stoletju so začele gospoščine na račun deželnega kneza in okrepljenega državnega aparata vedno bolj izgubljati oblastne funkcije, pridobljene v srednjem veku. Z jožefinskimi reformamiso nekatere gospoščine postale sedež nabornookrajnih komisariatov, ki so poleg novačenja opravljali tudi upravne posle, kot je skrb za statistiko, gradnjo cest, policijo in izdelavo katastra. Po uvedbi krajevnih sodišč v drugi polovici 18. stoletja so nekatera gospostva vzdrževala krajevna sodišča in so tako veljala za delegirana gospostva. Na ta način so se začeli razvijati upravni in sodni okraji.
Z marčno revolucijo leta 1848 je bila dosežena zemljiška odveza in z njo odpravljen fevdalni sistem. S tem so bile odpravljene tudi gospoščine z najznačilnejšim socialnim razmerjem – podložništvom in njegovo premoženjskopravno podlago. Na Slovenskem je lastnikom nekdanjih gospoščin ostala le dominikalna zemlja, rustikalna pa je bila razdeljena kmetom.
Večino gradiva gospoščin, imenj in posestev Zgodovinskega arhiva Celje predstavljajo sodno spisovno gradivo (krajevnih in deželskih sodišč) in zemljiške knjige, ki so uvrščene v posebno zbirko (SI_ZAC/1031). Manj je urbarialnega gradiva, kije popisano v Zbirki urbarjev (SI_ZAC/007), in gradiva, ki je nastalo pri dejanskem upravnem in gospodarskem poslovanju teh posestev.
Uporabljeni viri
Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor, Maribor 2009, str. 924, 925.
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1847
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje