Krajevno sodišče magistrata Brežice

Fond/zbirka

SI_ZAC/0477

SI_ZAC/0477

Krajevno sodišče magistrata Brežice

1815 - 1850

spisovno gradivo

1,60

Stadt Magistrat Rann / Krajevno sodišče magistrata Brežice

Krajevno sodišče magistrata Brežice se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo 14. 6. 1849.
Čas, ko so Brežice postale trg in kasneje mesto, navajajo avtorji različno. Kot trg se Brežice omenjajo v virih leta 1314 in 1315. Kot mesto – civitas pa se navajajo v urbarju iz leta 1322 in kasneje, v dokumentu iz leta 1330. Od leta 1586 mesto ni imelo več istega gospodarja kot gospostvo, spadalo je v celjsko četrt. Leta 1353 so dobile Brežice od salzburškega nadškofa Ortolfa pravico v binkoštnem tednu voliti mestnega sodnika. Gotovo je le, da je ta imel pravico samo nižjega sodstva. Iz foliatov, ki predstavljajo “mestno knjigo” za čas od 1585 do 1651 (obdelal jo je M. Dolenc), je razvidno, da so meščani na prazniksv. Marka (25. aprila) volili mestne funkcionarje in uslužbence. “Markovo zborovanje” je potekalo v mestni hiši, javno pred zbranimi meščani. Lastniki gradu niso imeli pravice potrditve mestnega sodnika. Ob izvolitvi mestnega sodnika je bila slovesna prisega, sv. maša in morda tudi pojedina. Sodna opravila so se vršila vsak kvatrni petek. V dokumentih poznega srednjega veka se navajajo imena nekaterih mestnih sodnikov. V virih je ohranjen podatek, da je bil leta 1414 mestni sodnik (Richter) Erhard Raumschussel, na voljo pa mu je bil del cerkvene desetine. Mestnega sodnika Boštjana Wayda so leta 1588 zaprli v ječo zaradi prestopkov. V naslednjem obdobju, od leta 1588 do 1591, je bil mestni sodnik Fortunat Sustič. Foliati “mestne knjige” omenjajo naslednja imena mestnih sodnikov: 1597: Peter Schweinfuter, 1600: Matej Lavrič, 1637: Janko Dteher, 1641: Dominik Mallagini, 1645: Anton Porta, 1604 : Ivan Gerjak. Iz zapisnika l. 1586 in 1603 “mestne knjige” je razvidno, da se imenujejo magistrat, mestni sodnik, notranji svet in mestni pisar. Magistrat je imel tudi mestnega učitelja, brodarja, sodnega sla ali biriča in dva mestna stražarja. Sodnik magistrata se je posluževal kazenskih sredstev, kot je zapor v mestnem stolpu (Turm), denarnih kazni (globe so se stekale v blagajno magistrata) in izgonov. Magistrat z mestnim sodnikom in notranjim svetom je bil prva instanca. Notranji svet je sestavljalo 12 članov. Pritožbe zoper razsodbe magistrata so se naslavljale na upravitelja celjske četrti, kot drugo instanco (apelacije). Tako je bil npr. v zapuščinskih zadevah višja instanca upravitelj celjske četrti (Verwalter der ehrsamen Grafschaft Cilli), nepristransko sodišče pa je bilo pristojno za spore med patrimonialno gospodo in podložniki.

Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča magistrata Brežice dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.

Civilnopravdni spisi, 1845–1850; zapuščinski spisi, 1815–1850; zemljiškoknjižni spisi, 1826–1849. Spisi zapuščinskih razprav vsebujejo naslednje kategorije gradiva: naznanila smrti, zapisnike zapuščinskih razprav, oporoke, zapisnike dražb, sodna pojasnila, zapisnike cenitve premoženja, izročilne pogodbe.

registraturni načrt

Izločanja ni bilo.

nemški

nemška kurenta/gotica (rokopis)

manjše poškodbe

Arhivski popis

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1850

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno