Krajevno sodišče magistrata Celje

Fond/zbirka

SI_ZAC/0478

SI_ZAC/0478

Krajevno sodišče magistrata Celje

1794 - 1850

spisovno gradivo

9,20

Stadt Magistrat Cilli / Sodišče magistrata Celje

Krajevno sodišče magistrata Celje se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo 14. 6. 1849.
Avtonomna mestna uprava je funkcionirala preko mestnega sveta (Rath), ki ga je sestavljalo poleg mestnega sodnika (Richter, judex) še 12 prisednikov (Assessores, svetniki). Redkeje se je sestajal širši mestni svet – mestni odbor (Ausschuß (denimo za volitve mestnega sodnika), medtem ko so bili sklici "gmajne" (zbor meščanstva) namenjeni najpomembnejšim odločitvam za prihodnost mesta (volitve sodnika, seznanjanje z uredbami notranjeavstrijske vlade in vladarja, gospodarjenje z mestnimi zemljišči). Od leta 1803 plačanih magistratnih uradnikov niso več volili, temveč jih je imenoval kar gubernij na predlog mesta. Kandidatiso morali imeti predpisano izobrazbo. Mandat mestnega sodnika je trajal tri leta, v posebnih primerih pa so ga lahko razrešili tudi prej. Poleg mestnih sodnikov velja omeniti še funkcijo sindika (mestnega pisarja/tajnika), ki je poleg ostalega skrbel tudi za pisanje protokolov (zapisnikov sej). Mestni svet se je sestajal ponavadi vsak teden, po potrebi pa tudi pogosteje (leta 1802 so se svetniki sestajali ob torkih, po potrebi pa še ob petkih). Poleg mestnih upravnih zadev (te so prevladovale) je mestni svet deloval tudi kot sodno-poravnalni organ (za razžalitve in dolžniško-upniške zadeve) ter civilna (civilno-sodna) inštanca v skrbniških (in drugih civilnih) zadevah. Mestno ozemlje se je razprostiralo med Ložnico, Gozdnim dvorom (predel med Levcem in Ostrožnim), Dobrovo, Lahovno, Prekorjem, Hudinjskim gozdom, reko Hudinjo, Šmarjeto, Trnovljami, Voglajno, cerkvijo Sv. Jožefa, Savinjo, Liscami in dvorcem Pobrežje.
Viri in literatura:
Iz zgodovine Celja 1780–1848, Odsevi preteklosti 1, Celje 1996.
Anton Mell und Hans Pirchegger, Steirische Gerichtsbeschreibungen Als Quellen zum Historischen Atlas der österreichischenAlpenländer. I. Abteilung. Landgerichtskarte: Steiermark, Graz 1914.

Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča magistrata Celje dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.

Civilnopravdni spisi, 1806–1850; kazenski spisi, 1816–1850; skrbniškovarstveni spisi, 1828-1848; sirotinske listine, 1835–1838; zapuščinski spisi, 1794–1850; konkurzi, 1804–1830; zapisniki sodnih obravnav, 1818– 1844; spisi o delitvi mestnega gozda v Pečovniku, 1815–1849; personalni spisi, 1796-1830 (sistemizacija uradniških mest).

registraturni načrt

nemški

nemška kurenta/gotica (rokopis)

manjše poškodbe

Arhivski popis (A. Žižek, 2017)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1850

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno