Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0501
Signatura PE AP
SI_ZAC/0501
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščin Dobrna in Dobrnica
Čas nastanka PE
1815 - 1850
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
0,20
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Krajevno sodišče gospoščin Dobrna in Dobrnica; Ortsgericht der Herrschaft Neuhaus und Gutenegg
Historiat
Krajevno sodišče gospoščin Dobrna in Dobrnica se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Pred letom 1147 je grof Hartvig Bogenski prodal svoj alod (prosto posest) Dobrna krškemu škofu. Gospoščino so nato upravljali gospodje Dobrnski (sredi 13. st. Henrik in Bertold, 1322. Albreht in Eberhart, sredi 16. st. Bolfenk) in vmes Ptujski (do 1438). Leta 1605 je po smrti Franca Dobrnskega gospoščino prevzela sestra Regina Putterer (Saurau), ki jo je leta 1613 prodala Matiji Gačniku. Ta je trdnjavo prekrstil v Kačji grad (Schlangenburg). 1729. je gospoščino podedoval Janez Prantner Brandenau in ji vrnil ime. Za njim so imeli gospoščino v lasti Dienerspergi, nato pa 1851. grof Franc Kolovrat, 1864.Johann von Ressingen, 1868. Adolf von Layritz, 1882. Adolf Kogan, 1887. Adolf Dub, 1890. Johann Frohner. Gospoščina je mejila na gospoščine Vitanje, Lemberg, Ranšperk (Rabensberg) in dvor Breg (Rann). Meja gospoščine je potekala od Grobelj preko Poberžnice, Cigonce, sedla med Dobnikom in Slemenom, do potoka Ponikva, med sotočjem Pirešice in Lopatnika, preko Podvina, Lopatnika (vrh), Dobršnice in Useke.
Viri in literatura:
Anton Mell und Hans Pirchegger, Steirische Gerichtsbeschreibungen Als Quellen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Landgerichtskarte:Steiermark, Graz 1914.
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Pred letom 1147 je grof Hartvig Bogenski prodal svoj alod (prosto posest) Dobrna krškemu škofu. Gospoščino so nato upravljali gospodje Dobrnski (sredi 13. st. Henrik in Bertold, 1322. Albreht in Eberhart, sredi 16. st. Bolfenk) in vmes Ptujski (do 1438). Leta 1605 je po smrti Franca Dobrnskega gospoščino prevzela sestra Regina Putterer (Saurau), ki jo je leta 1613 prodala Matiji Gačniku. Ta je trdnjavo prekrstil v Kačji grad (Schlangenburg). 1729. je gospoščino podedoval Janez Prantner Brandenau in ji vrnil ime. Za njim so imeli gospoščino v lasti Dienerspergi, nato pa 1851. grof Franc Kolovrat, 1864.Johann von Ressingen, 1868. Adolf von Layritz, 1882. Adolf Kogan, 1887. Adolf Dub, 1890. Johann Frohner. Gospoščina je mejila na gospoščine Vitanje, Lemberg, Ranšperk (Rabensberg) in dvor Breg (Rann). Meja gospoščine je potekala od Grobelj preko Poberžnice, Cigonce, sedla med Dobnikom in Slemenom, do potoka Ponikva, med sotočjem Pirešice in Lopatnika, preko Podvina, Lopatnika (vrh), Dobršnice in Useke.
Viri in literatura:
Anton Mell und Hans Pirchegger, Steirische Gerichtsbeschreibungen Als Quellen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer. I. Abteilung. Landgerichtskarte:Steiermark, Graz 1914.
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščin Dobrna in Dobrnica dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Civilnopravni spisi, 1831–1850; zapuščinski spisi, 1815–1849.
Sistem ureditve PE
registraturni načrt
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1850
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje