Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0508
Signatura PE AP
SI_ZAC/0508
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščine Gorica pri Velenju
Čas nastanka PE
1824 - 1847
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
0,10
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Herrschaft Eggenstein / Krajevno sodišče gospoščine Gorica pri Velenju
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Gorica pri Velenju se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Grad Gorica je stal pod gradom Šalek. Bil je krška posest. Uživali so jo Vovbržani (pred 1322), Ulrik Mertinger in Ott Schuerprant (1329), leta 1335 so Gorico dobili Žovneški (Mertingerji so bili njihovi vazali) – Celjski. Leta 1456 je Gorica spet pripadla krški cerkvi, ki jo je 1458. podelila v fevd Ahacu Goriškemu, 1468. pa njegovemu sinu. Po letu 1498 so dobili Gorico spet deželni knezi. Leta 1500 so jo podelili grofu Eitelfritzu Zollernu, kmalu nato pa jo je prevzel Friderik Lamberger in za njim njegovi sestri, poročeni s Scheyrerjem in Apfalternom. Leta 1516 je bila v lasti Baltazarja Altenhauserja, kasneje pa še njegovih sinov Hansa in Jurija, ki jo je leta 1563 odstopil Juriju Scheyrerju. 1643. so jo deželni stanovi dali v zakup Hansu Scheyrerju, 1640. Janezu Tavčarju, 1658. baronici Margareti Delea Löwenburg. Okoli leta 1660 je grad Gorica propadel, sedež gospoščine pa so prestavili v bivšo pristavo gradu Gorica, ki so jo 1666. prezidali. Zakupniki so bili nato: 1661: Gebelkhoven, 1770: baron Anton Adelstein, 1850: Althaler, 1853: grof Cavrini.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Grad Gorica je stal pod gradom Šalek. Bil je krška posest. Uživali so jo Vovbržani (pred 1322), Ulrik Mertinger in Ott Schuerprant (1329), leta 1335 so Gorico dobili Žovneški (Mertingerji so bili njihovi vazali) – Celjski. Leta 1456 je Gorica spet pripadla krški cerkvi, ki jo je 1458. podelila v fevd Ahacu Goriškemu, 1468. pa njegovemu sinu. Po letu 1498 so dobili Gorico spet deželni knezi. Leta 1500 so jo podelili grofu Eitelfritzu Zollernu, kmalu nato pa jo je prevzel Friderik Lamberger in za njim njegovi sestri, poročeni s Scheyrerjem in Apfalternom. Leta 1516 je bila v lasti Baltazarja Altenhauserja, kasneje pa še njegovih sinov Hansa in Jurija, ki jo je leta 1563 odstopil Juriju Scheyrerju. 1643. so jo deželni stanovi dali v zakup Hansu Scheyrerju, 1640. Janezu Tavčarju, 1658. baronici Margareti Delea Löwenburg. Okoli leta 1660 je grad Gorica propadel, sedež gospoščine pa so prestavili v bivšo pristavo gradu Gorica, ki so jo 1666. prezidali. Zakupniki so bili nato: 1661: Gebelkhoven, 1770: baron Anton Adelstein, 1850: Althaler, 1853: grof Cavrini.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščine Gorica pri Velenju dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Pravde, 1834-1847, zapuščinski spisi, 1824–1847.
Sistem ureditve PE
registraturni načrt
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1847
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje