Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0514
Signatura PE AP
SI_ZAC/0514
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščine Konjice
Čas nastanka PE
1786 - 1850
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
1,10
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Herrschaft Gonobitz / Krajevno sodišče gospoščine Konjice
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Konjice se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Konjiška gospoščina je bila fevd krške škofije; grad se prvič omenja leta 1148. Sprva je bil v lasti konjiških gospodov, ki so bili ministeriali deželnega kneza in so izumrli po letu 1398. Že leta 1329 so grad prodali Viltuškim (1329–1385). Naslednji lastniki so bili Devinski (1385–1406), Walseejski (1406–1469) in od leta 1466 spet deželni knezi, ki so imeli na gradu oskrbnike in najemnike (1533: Gregor Regall, 1561: Janez Krištof Valvasor, 1576–1592: Hans Khiesl (lastnik!), spet zakupnik, leta 1594: Krištof Prunner). Leta 1597 je prišel v last Tattenbachov. Leta 1635 so ga poškodovali uporniški kmetje. 1692.so grad kupili žički kartuzijani, vendar so ga zanemarili in je propadel. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. 1828. je država ruševino prodala knezu Windischgrätzu, upravne funkcije pa je prevzel dvorec Trebnik, ki je bil zgrajen na osnovi srednjeveškega dvorca, in sedež gospodov Trebniških. Od leta 1627 je bil v lasti Tattenbachov (do 1670); ti so v letih 1630–1636 zgradili današnji dvorec. Za njimi je dvorec prevzela žička kartuzija (1692–1783), nato državni verski fond (1783–1828), leta 1828 pa Windischgrätzi. 1754. je gospoščina Konjice obsegala urade: Škofja vas, Kebelj, Sv. Duh, Hebenstreit, obštetarji okoli Konjic, Koritno, Dolga Gora, Pohorje, Perovec, Podob, Ritoznoj, Trebnik.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkt, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Konjiška gospoščina je bila fevd krške škofije; grad se prvič omenja leta 1148. Sprva je bil v lasti konjiških gospodov, ki so bili ministeriali deželnega kneza in so izumrli po letu 1398. Že leta 1329 so grad prodali Viltuškim (1329–1385). Naslednji lastniki so bili Devinski (1385–1406), Walseejski (1406–1469) in od leta 1466 spet deželni knezi, ki so imeli na gradu oskrbnike in najemnike (1533: Gregor Regall, 1561: Janez Krištof Valvasor, 1576–1592: Hans Khiesl (lastnik!), spet zakupnik, leta 1594: Krištof Prunner). Leta 1597 je prišel v last Tattenbachov. Leta 1635 so ga poškodovali uporniški kmetje. 1692.so grad kupili žički kartuzijani, vendar so ga zanemarili in je propadel. Zadnjič je bil obnovljen leta 1794. 1828. je država ruševino prodala knezu Windischgrätzu, upravne funkcije pa je prevzel dvorec Trebnik, ki je bil zgrajen na osnovi srednjeveškega dvorca, in sedež gospodov Trebniških. Od leta 1627 je bil v lasti Tattenbachov (do 1670); ti so v letih 1630–1636 zgradili današnji dvorec. Za njimi je dvorec prevzela žička kartuzija (1692–1783), nato državni verski fond (1783–1828), leta 1828 pa Windischgrätzi. 1754. je gospoščina Konjice obsegala urade: Škofja vas, Kebelj, Sv. Duh, Hebenstreit, obštetarji okoli Konjic, Koritno, Dolga Gora, Pohorje, Perovec, Podob, Ritoznoj, Trebnik.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkt, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščine Konjice dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Civilnopravdni spisi, 1829–1850; zapuščinski spisi, 1829–1850; zemljiškoknjižni spisi, 1837–1847; listine, 1845–1847, poročne pogodbe, 1786-1844.
Sistem ureditve PE
registraturni načrt
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis (A. Žižek, 2000)
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1850
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje