Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0515
Signatura PE AP
SI_ZAC/0515
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščine Laško
Čas nastanka PE
1830 - 1850
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
0,20
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Herrschaft Tüffer / Krajevno sodišče gospoščine Laško
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Laško se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Laška gospoščina je najprej pripadala Spanheimom, kasneje Otokarju III. in leta 1192 Babenberžanom. Kralj Otokar je gospoščino skupaj s še nekaterimi drugimi podelil Vovbržanom. Grad je nastal v 11. ali 12. stoletju, kmalu potem ko je nastala laška gospoščina, in je varoval pot na Dolenjsko (prvič je bil omenjen leta 1270). 1336. so gospoščino dobili Žovneški in jo kot Celjski obdržali kot deželnoknežji fevd do leta 1456. Za njimi je gospoščino dobil Friderik Apreher (1465), 1482. Viljem Dollacher, 1496. Hans in Gregor Lamberger, 1501. Buechwald, 1511. Žiga Weichselberger, 1515. Hans Auersperg. Auerspergi so leta1532 grad obnovili in je služil kot zavetišče (tabor) pred Turki. Za Auerspergi so gospoščino pridobili Valvasorji. 1581. je Janez Valvasor gospoščino zapustil sinovom Petru, Mihaelu in Maksu ter sestri Katarini Frančiški Moscon. Leta 1620 je cesar prodal gospoščino baronoma Juriju Karlu in Vidu Mosconu, leta 1665 pa grofu Janezu Vajkardu Vettru Lilijskemu, ki je 1675. v trgu dal zgraditi graščino, ki je postala sedež laške gospoščine in njenih uradov, ki so najprej gostovali v dveh trških hišah. Za Vettri Lilijskimi so imeli v lasti gospoščino grofje Wildensteini (do 1828), nato pa je spet pripadla Vettrom.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Laška gospoščina je najprej pripadala Spanheimom, kasneje Otokarju III. in leta 1192 Babenberžanom. Kralj Otokar je gospoščino skupaj s še nekaterimi drugimi podelil Vovbržanom. Grad je nastal v 11. ali 12. stoletju, kmalu potem ko je nastala laška gospoščina, in je varoval pot na Dolenjsko (prvič je bil omenjen leta 1270). 1336. so gospoščino dobili Žovneški in jo kot Celjski obdržali kot deželnoknežji fevd do leta 1456. Za njimi je gospoščino dobil Friderik Apreher (1465), 1482. Viljem Dollacher, 1496. Hans in Gregor Lamberger, 1501. Buechwald, 1511. Žiga Weichselberger, 1515. Hans Auersperg. Auerspergi so leta1532 grad obnovili in je služil kot zavetišče (tabor) pred Turki. Za Auerspergi so gospoščino pridobili Valvasorji. 1581. je Janez Valvasor gospoščino zapustil sinovom Petru, Mihaelu in Maksu ter sestri Katarini Frančiški Moscon. Leta 1620 je cesar prodal gospoščino baronoma Juriju Karlu in Vidu Mosconu, leta 1665 pa grofu Janezu Vajkardu Vettru Lilijskemu, ki je 1675. v trgu dal zgraditi graščino, ki je postala sedež laške gospoščine in njenih uradov, ki so najprej gostovali v dveh trških hišah. Za Vettri Lilijskimi so imeli v lasti gospoščino grofje Wildensteini (do 1828), nato pa je spet pripadla Vettrom.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščine Laško dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Civilni spisi (gospodarske zadeve, zapuščine), 1830–1850; skrbniškovarstveni spisi, 1839–1842; rekognicije, 1836–1850.
Sistem ureditve PE
registraturni načrt
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis (A. Žižek, 2000)
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1850
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje