Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0521
Signatura PE AP
SI_ZAC/0521
Naslov PE
Krajevno sodišče posestva Lindek
Čas nastanka PE
1829 - 1848
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
0,10
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Guts Lindeck / Krajevno sodišče posestva Lindek
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Lindek se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Grad se omenja leta 1264 kot Lindecke, leta 1333 kot castrum Lindekk, leta 1335 kot Lindek, kasneje kot Lyndekg in leta 1441 kot haus Lindegk. Ime je povzeto po lipi, nem. die Linde, ki jo srečamo stilizirano tudi v lindeškem grbu. Lindeški vitezi nastopajo od leta 1258 dalje in jih srečujemo na gradu vse do srede 16. stoletja. Omenjajo se: 1293 - Albert Lindeški, 1296 - Merclin Lindeški, 1307 in 1317 - Wülfing, 1329 - Örtlein in Wülfing, 1363 - brata Henrik in Ortolf, 1367 - Marchel, 1378 - Friedl itn. Kapela na gradu se omenja za časa Eberharda iz Hauensteina (1376–1402?). Leta 1404 dobi grad v zakup Friderik Lindeški, leta 1412 njegov sin Hans in leta 1467 njegov sin Ludvik. Leta 1542 je bila gospoščina v lasti dedičev Jörga Lindeškega. Posest se je v 16. stoletju načela drobiti. Leta 1580 že ni bila več v rokah Lindeških, ampak jo je posedoval Hans Seidl, ki so mu sledili njegovi dediči. Poslednjič se Lindeški gospodje omenjajo na začetku 17. stoletja, sledijo pa lastniki: (1613–1621) Katarina Strassberger, nato njen sin Adam Seifried, Johan Strassberger, leta 1720 pa preide posest v neplemiške roke. Jožefa Katarina Elizabeta roj. baronica Teuffenbach je prodala gradič Lindek Janezu Jerebu, ki ga je posedoval do leta 1730. Sledijo lastniki Marija Ana in Johan pl. Conti, v letih 1792–1875 Ferdinand Verstovšek, leta 1876, ko je bil grad že v razvalinah, pa je bil v kmečkih rokah.
Viri in literatura:
http://www.gradovi.net/ (21. 11. 2009)
Grad se omenja leta 1264 kot Lindecke, leta 1333 kot castrum Lindekk, leta 1335 kot Lindek, kasneje kot Lyndekg in leta 1441 kot haus Lindegk. Ime je povzeto po lipi, nem. die Linde, ki jo srečamo stilizirano tudi v lindeškem grbu. Lindeški vitezi nastopajo od leta 1258 dalje in jih srečujemo na gradu vse do srede 16. stoletja. Omenjajo se: 1293 - Albert Lindeški, 1296 - Merclin Lindeški, 1307 in 1317 - Wülfing, 1329 - Örtlein in Wülfing, 1363 - brata Henrik in Ortolf, 1367 - Marchel, 1378 - Friedl itn. Kapela na gradu se omenja za časa Eberharda iz Hauensteina (1376–1402?). Leta 1404 dobi grad v zakup Friderik Lindeški, leta 1412 njegov sin Hans in leta 1467 njegov sin Ludvik. Leta 1542 je bila gospoščina v lasti dedičev Jörga Lindeškega. Posest se je v 16. stoletju načela drobiti. Leta 1580 že ni bila več v rokah Lindeških, ampak jo je posedoval Hans Seidl, ki so mu sledili njegovi dediči. Poslednjič se Lindeški gospodje omenjajo na začetku 17. stoletja, sledijo pa lastniki: (1613–1621) Katarina Strassberger, nato njen sin Adam Seifried, Johan Strassberger, leta 1720 pa preide posest v neplemiške roke. Jožefa Katarina Elizabeta roj. baronica Teuffenbach je prodala gradič Lindek Janezu Jerebu, ki ga je posedoval do leta 1730. Sledijo lastniki Marija Ana in Johan pl. Conti, v letih 1792–1875 Ferdinand Verstovšek, leta 1876, ko je bil grad že v razvalinah, pa je bil v kmečkih rokah.
Viri in literatura:
http://www.gradovi.net/ (21. 11. 2009)
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča posestva Lindek dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Civilni spisi, 1829–1848 (zapuščine, pravde in poravnave).
Sistem ureditve PE
registraturni načrt
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis (A. Žižek, 2009)
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1848
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje