Fotografija polic polnih arhivskega gradiva

Elementi identifikacije

Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0535
Signatura PE AP
SI_ZAC/0535
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščine Podsreda
Čas nastanka PE
1840 - 1850
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
0,20

Elementi izvora

Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Herrschaft Hörberg / Krajevno sodišče gospoščine Podsreda
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Podsreda se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je so zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Grad se prvič neposredno omenja leta 1213. Že v tej prvi omembi je torej grad označen kot utrdba. Leta 1251 je krški škof Ulrik oddal v zakup gradova, Planino in Podsredo, Frideriku Ptujskemu in Henriku Svibenskemu. Leta 1265 je olomuški škof Bruno pred deželnim sodiščem v Mariboru razsodil spor med Henrikom Svibenskim in neko gospo Lemberško zaradi gradu Podsreda, ki ga je prisodil Henriku, obenem pa je naročil Liutoldu Lehniškemu, naj Henriku grad izroči. Henrikov sin Friderik in njegovi potomci so se tedaj že imenovali Podsreški. Leta 1318 se grad Podsreda omenja kot vest Herwerg in haws Herwerch, poznejeleta 1430 kot castrum in leta 1476 kot gschloss Herberg. Po letu 1320, ko je rod podsreških vitezov izumrl, je gospoščino dobil Seifried Kranichberški, ki jo je leta 1338 za 600 mark srebra oddal svobodnim Žovneškim. Leta 1339 je Viljem Pišečki zagotovil, da se zaradi podsreške utrdbe ne bo več prepiral s Friderikom svobodnim Žovneškim in še tistega leta so se za 450 mark odrekli svojemu deležu Podsrede tudi bratje Viljem, Reinprecht in Albert Šperenberški. Leta 1340 je krški škof Henrik oddal grad Frideriku Žovneškemu v zakup. Leta 1441 je krški škof Johan oddal Podsredo v zakup grofu Frideriku Celjskemu. Ko so celjski grofje izumrli, je grad prešel iz krških rok v posest deželnega kneza. Leta 1484 sta ga od cesarja Friderika dobila v zakup brata Erazem in Danijel Mindorfer, sinova Andreja Mindorferja. V naslednjih letih so se zakupniki in oskrbniki pogosto menjavali. Med zakupniki gradu sta bila leta 1569 Gašper baron Herbersteinski in leta 1573 Krištof pl. Ratz, ki je upravljal grad za časa velikega kmečkega upora. Leta 1617 je kupil grad in gospoščino v zasebno dedno last Žiga grof pl. Tattenbach. Leta 1701 jo je podedovala grofica Eleonora Evzebija por. Barbo, leta 1731 njena hči Marija H. pl. Apfaltrern in leta 1787 Fr. baron pl. Lazarini. Od Lazarinija je pred letom 1848 kupil grad knez Weriand pl. Windischgrätz in ga leta 1852 izročil svoji hčeri kot doto ob poroki z dednim grofom Schönburgom, ki je imel v posesti tudi grad Snežnik na Notranjskem. V rokah Windischgrätzov je ostal grad do druge svetovne vojne.
Viri in literatura:
http://www.gradovi.net/ (12. 11. 2009)
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščine Podsreda dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.

Elementi vsebine in ureditve

Vsebina PE
Skrbniški spisi, 1841–1850; pravde, 1840–1849; listine, 1840–1850.
Sistem ureditve PE
registraturni načrt

Elementi dostopnosti in uporabe

Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis

Področje kontrole zapisa

Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

Deskriptorji

Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Krajevno sodišče gospoščine Podsreda (pravna oseba/korporativno telo\)
Podsreda [Kozje] (zemljepisno ime\domicilonim\naselje)

Uporaba

Konec nedostopnosti
31.12.1850
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno

Dejanja

Tektonika arhiva