Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0538
Signatura PE AP
SI_ZAC/0538
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščine Prebold
Čas nastanka PE
1817 - 1849
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
0,80
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Herrschaft Pragwald / Krajevno sodišče gospoščine Prebold
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Prebold se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Preboldski dvorec se do druge polovice 16. stoletja ne omenja, vendar je tu vsaj že v 15. stoletju stal dvor. Leta 1437 (1457) je dobil Jörg Eckelheimer kot celjski zajem dvor pri »sv. Pavlu v gozdu« s kmetijami in domačini ter grad Liebenstein s pritiklinami. Dvorec Prebold je morda pravni dedič omenjenega dvora, morda tudi Liebensteina, saj se je cerkev sv. Pavla namreč prej (leta 1392) označevala kot s. Pauli prope Liebenstein, potem pa s. Pauli prope Pragwald. Leta 1491 (1492) je dobil Lasla (Ladislav) Prager, oskrbnik Žovneka in Mozirja, za svoj sedež plemiško prebivališče (sitz zu s. Larenzsen in dem Seentall) in s tem pomirje, ki se v ojstriškem urbarju leta 1585 imenuje Prewaldt. Oblika prvotnega nemškega imena dopušča možnost, da gre za izvedenko iz slovenske besede, ki naj bi pomenila graščino ob Voljski. Poznejšo nemško obliko imena Pragwald izvajajo od Pragerjev, ki naj bi bili stavbo pozidali. Vendar pa Pragerji niso bili dolgo posestniki gospoščine. Že pred letom 1519 jo je posedoval Lokoman Windischgrätzer, leta 1542 pa Krištof Windischgrätzer. Za časa Windischgrätzov naj bi uporni kmetje leta 1539 tedanji dvorec Prebold oplenili in požgali. V letih 1571–1591 je bila grajska stavba v posesti gospodov Wagnov, nato pa bila od leta 1628 do 1807 v rokah rodovine Schrottenbach. Ob velikem kmečkem puntu leta 1635 so dvorec, ki ga je takrat posedoval Hans Friderik Schrottenbach, puntarji razdejali. Dvorec so pozneje na novo pozidali. Leta 1706 ga je ponovno zadela nesreča, ko je v njem izbruhnil požar. Schrottenbachom so kot lastniki dvorca leta 1807 sledili Vogli, za njimi pa leta 1855 Rudolf baron pl. Hackelberg-Landau, ki je okoli leta 1860 stavbo temeljito obnovil in prezidal. Leta 1908 mu je sledil grof Rudolf Funfkirchen, leta 1910 Jakše, leta 1917 Hudovernik.
Viri in literatura:
http://www.gradovi.net/ (22. 11. 2009)
Preboldski dvorec se do druge polovice 16. stoletja ne omenja, vendar je tu vsaj že v 15. stoletju stal dvor. Leta 1437 (1457) je dobil Jörg Eckelheimer kot celjski zajem dvor pri »sv. Pavlu v gozdu« s kmetijami in domačini ter grad Liebenstein s pritiklinami. Dvorec Prebold je morda pravni dedič omenjenega dvora, morda tudi Liebensteina, saj se je cerkev sv. Pavla namreč prej (leta 1392) označevala kot s. Pauli prope Liebenstein, potem pa s. Pauli prope Pragwald. Leta 1491 (1492) je dobil Lasla (Ladislav) Prager, oskrbnik Žovneka in Mozirja, za svoj sedež plemiško prebivališče (sitz zu s. Larenzsen in dem Seentall) in s tem pomirje, ki se v ojstriškem urbarju leta 1585 imenuje Prewaldt. Oblika prvotnega nemškega imena dopušča možnost, da gre za izvedenko iz slovenske besede, ki naj bi pomenila graščino ob Voljski. Poznejšo nemško obliko imena Pragwald izvajajo od Pragerjev, ki naj bi bili stavbo pozidali. Vendar pa Pragerji niso bili dolgo posestniki gospoščine. Že pred letom 1519 jo je posedoval Lokoman Windischgrätzer, leta 1542 pa Krištof Windischgrätzer. Za časa Windischgrätzov naj bi uporni kmetje leta 1539 tedanji dvorec Prebold oplenili in požgali. V letih 1571–1591 je bila grajska stavba v posesti gospodov Wagnov, nato pa bila od leta 1628 do 1807 v rokah rodovine Schrottenbach. Ob velikem kmečkem puntu leta 1635 so dvorec, ki ga je takrat posedoval Hans Friderik Schrottenbach, puntarji razdejali. Dvorec so pozneje na novo pozidali. Leta 1706 ga je ponovno zadela nesreča, ko je v njem izbruhnil požar. Schrottenbachom so kot lastniki dvorca leta 1807 sledili Vogli, za njimi pa leta 1855 Rudolf baron pl. Hackelberg-Landau, ki je okoli leta 1860 stavbo temeljito obnovil in prezidal. Leta 1908 mu je sledil grof Rudolf Funfkirchen, leta 1910 Jakše, leta 1917 Hudovernik.
Viri in literatura:
http://www.gradovi.net/ (22. 11. 2009)
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščine Prebold dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje kot naslednika Deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Zapuščinski spisi, 1817–1849 (zapuščina župnika Jožefa Mahoriča 1839); skrbniškovarstveni spisi, 1820– 1849 (računi); zemljiškoknjižni spisi, 1833–1849; rekognicije, 1820–1849; konkurzi, 1825–1829.
Sistem ureditve PE
registraturni načrt
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis (A. Žižek, 2009)
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1849
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje