Krajevno sodišče gospoščine Šalek in Turn

Fond/zbirka

SI_ZAC/0556

SI_ZAC/0556

Krajevno sodišče gospoščine Šalek in Turn

1836 - 1850

spisovno gradivo

0,40

Ortsgericht der Herrschaft Schalleg und Turn / Krajevno sodišče gospoščine Šalek in Turn

Krajevno sodišče gospoščine Šalek in Turn se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Šaleške viteze, krške ministeriale, srečamo v virih leta 1264, ko se omenja Egelof Šaleški (Egeloffus de Shelek habeat ius patronatus in Capella sancti Martini ante Shelek). Zdi se, da je grad, po katerem je vsa dolina dobila svoje ime, dosti starejši in da z njim lahko povežemo viteze Škalske, na katere v 12. stoletju večkrat naletimo, zlasti še, ker v bližini nekdanjih Škal razen hrastovškega Turna ni bilo pomembnejše fevdalne postojanke. V letih 1154–1189 se omenja pl. Bertold (Bertoldus de Scalach, Bertholdo de Scalach, Perhtoldus de Scalach liberi itn.). Poleg njega naletimo v 12. stoletju še na Dietrika in Hartnida Škalska oz. Šaleška, nedvomno Bertoldova sorodnika; prvi med njimi Dietricus, Ditricus oz. Dietrich de Scalach ali Schalach se tudi enkrat ponaša z oznako liber – svobodni. O pomembnosti rodu priča okoliščina, da so Škalski-Šaleški med odličniki vselej navedeni na odličnem mestu, saj so bili suvereni gospodarji šaleškega aloda, ki je očitno šele pozneje prišel pod neposredno suverenost krške škofije. Leta 1278 se prvič izrecno omenja šaleški grad (haus Schalekke). Šaleška posest je bila tedaj kot mnoge druge posesti na Slovenskem že v rokah krške škofije in ne več svobodna posest kot v 12. stoletju. Leta 1314 je vitez Nikl – Nikolaj Šaleški prodal utrdbo svojemu bližnjemu sosedu Otonu Ekenštajnskemu. Leta 1335 sta Nikolaj Šaleški in njegov brat Ottel – Oton v Braslovčah izjavila, da sta od Friderika svobodnega Žovneškega odkupila polovico gradu (haus Schalek in dem Schelachtal), nato pa dobila od njega obe grajski polovici v zakup. Grad je bil takrat še vedno krški intako ga je krški škof Lovrenc že naslednje leto v Vitanju podelil Frideriku Žovneškemu. Leta 1353 so celjski grofje oddali Šalek v zajem Niklasu Kienbergerju, leta 1371 pa Mertu – Martinu Rifniškemu. Grad se takrat omenja kot vest Schallek. Mertove hčere so ga leta 1428 prodale Söbriaškim, katerih dediči (Perneški, Racknitzerji, Kainacherji in Lambergerji) so še leta 1516 v posesti gradu. Leta 1561 so ga posedovali hkrati kar štirje lastniki, leta 1575 pa se v šoštanjskem urbarju omenja kot njegov lastnik Erazem Raumschüssel; podelil mu ga je bil deželni knez, ki je nasledil celjsko dediščino. Raumschüssli so posedovali grad do leta 1664, ko ga je Marjeta Raumschüssel, rojena baronica pl. Buchheim prodala svojemu bratrancu Otonu baronu pl. Teufenbachu. Za časa Raumschüsslov so grad oplenili uporni kmetje, pol stoletja pozneje pa ga je prizadel požar. Popravljeni grad je po smrti Otona Teufenbacha leta 1695 posedoval Ferdinand Leopold baron pl. Teufenbach, ki se kot lastnik omenja leta1708. Leta 1722 je bil Šalek v rokah baronov Mauerburgov, leta 1732 pa ga že poseduje Johan Jožef baron pl. Gabelkhoven, lastnik gradu Turn pri Velenju, ki je obe gospoščini združil. Lastniki obeh gradov so poslej isti. Okoli leta 1770 je v Šalek udarila strela, nakar je že drugič pogorel. Poslej je Šalek ostal razvalina, kakor ga kažejo upodobitve iz 19. stoletja. Grad Turn so pozidali gospodje Kunšperški, upravljali pa njihovi vitezi. Leta 1207 je omenjen vitez Richero de Turre, leta 1250 kunšperški vitezi Engelbert, Gundakar in Oton, leta 1255 Rudolf, leta 1257 Gundakar in leta 1278 Leopold. Leta 1296 so Turnski prodali svoj delež grofom Vovbrškim, po katerih so ga leta 1322 podedovali svobodni gospodje Žovneški in ga podelili v fevd svojim vazalom Turnskim. Leta 1439 je grad razdejal Jan Vitovec, vendar so ga kmalu obnovili. Ko so Celjani izumrli, je bil deželnoknežji, do leta 1510 so bili na njem Turnski, nato vitezi Heriči od leta 1516. Med 1622 in 1802 je bil v lasti Gabelkovenov, 1802. rodbine Bayer, v letih 1805–45 pa rodbine del Negro. Do 1861. ga je imel v lasti Franz von Gadolla, od leta 1900 pa Daniel von Lapp. Pred drugo svetovno vojno pa je bil lastnik gradu vitez Komersinsky.
Vir in literatura:
http://www.gradovi.net (12. 11. 2009)
http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/stajerska/t-8/turn-hrastovcu.php (12. 11. 2009)
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.

Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščine Šalek in Turn dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje.

Civilnopravdni spisi, 1845–1847; zapuščinski spisi, 1836–1850.

registraturni načrt

nemški

nemška kurenta/gotica (rokopis)

manjše poškodbe

arhivski popis (A. Žižek, 2010)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1850

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno