Krajevno sodišče imenja Šmarje pri Sevnici

Fond/zbirka

SI_ZAC/0558

SI_ZAC/0558

Krajevno sodišče imenja Šmarje pri Sevnici

1814 - 1849

spisovno gradivo

0,10

Ortsgericht der Gült St. Marein bei Lichtenwald / Krajevno sodišče imenja Šmarje pri Sevnici

Krajevno sodišče gospoščine imenja Šmarje pri Sevnici se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
V južnem delu naselja Šmarje, ki je danes del mesta Sevnica, stoji podružnična cerkev Sv. Matere Božje. Sezidal naj bi jo meniški red kartuzijanov iz Jurkloštra. Cerkev se prvič omenja leta 1448 v urbarju salzburške nadškofije. Okoli cerkve je bilo pokopališče za vasi Šmarje in Ledina. Na srednjeveški izvor cerkve kažeta zazidani gotski okni v severovzhodni in jugovzhodni stranici prezbiterija. Leta 1790 je bil zvonik, do tedaj krit s skrilom, prekrit z belo pločevino. Leta 1860 so pokopališče okoli cerkve opustili in ga preselili na novo lokacijo na grič pod kapelo Božjega groba. Leta 1881 jebil prenovljen veliki oltar in postavljen novi kip Matere božje dobrega sveta. Leta 1928 je bil zvonik na novo prekrit s pločevino, hkrati pa je bil iz dotedanje čebulaste oblike spremenjen v koničastega, kakršen je še danes. Danes sta cerkvena zunanjščina in notranjščina barokizirani. Cerkev ima tri baročne oltarje. Veliki oltar je iz prve polovice 18. stoletja, kip Marije v niši pa je iz leta 1881. Oba stranska oltarja z dobrima oljnima slikama sta iz prve polovice 18. stoletja. Levi oltar je posvečen Sv. Uršuli in Apoloniji, desni oltar pa Sv. Petru in Pavlu. Na nizki vzpetini nad Šmarjem stoji podružnična cerkev Sv. Ane. Po izročilu bi morala cerkev stati na Ledini, saj so jo postavili prebivalci Ledine. Cerkev je v osnovi poznogotska stavba, zgrajena v 16. stoletju. V pisnih virih se cerkev prvič omenja leta 1581. K Sv. Ani so nekdaj ljudje hodili na romanje. Zaradi tega so na severni strani zvonika dozidali odprto lopo z oltarjem in prižnico tako kot pri Sv. Roku. Romanja k sv. Ani so bila opuščena za časa jožefinskih reform v 18. stoletju. Tedaj bi cerkev morala biti porušena, vendar se je občina Ledina zanjo zavzela in prevzela dolžnost, da bo zanjo skrbela in jo vzdrževala. Cerkev je do leta 1877 stala v ograjenih vrtovih, nakar so ograjo odstranili. Cerkev je v današnji podobi baročna stavba in ima štiri oltarje. Veliki oltar Sv. Ane je iz druge polovice 18. stoletja. Vrišer ga pripisuje celjskemu kiparju Ferdinandu Gallu. Nastal naj bi v letih 1760–1770. Oba stranska oltarja, ki sta iz leta 1769, imata v nišah oljni sliki. Levi je posvečen sv. Luciji, desni pa sv. Družini.
Viri in literatura:
http://www.donbosko.si/sevnica/?q=node/47#naslov2 (14. 10. 2009)
http://www.donbosko.si/sevnica/?q=node/47#naslov3 (14. 10. 2009)

Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo patrimonialnih sodišč različnih nivojev in kompetenc (deželska, krajevna) dobil skupaj z gradivom okrožnega sodišča Celje kot naslednika deželnega sodišča Celje, ki je bilo ustanovljeno na osnovi cesarskega ukaza iz leta 1852 (objava 19. 1. 1853) za ozemlje celotnega mariborskega (upravnega) okrožja.

Civilnopravdni spisi, 1837–1849; zapuščinski spisi, 1814–1849; skrbniškovarstveni spisi, 1839–1849.

registraturni načrt

nemški

nemška kurenta/gotica (rokopis)

manjše poškodbe

arhivski popis (A. Žižek, 2010)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1849

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno