Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0567
Signatura PE AP
SI_ZAC/0567
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščine Vitanje
Vsebuje tudi
Spisi deželskega sodišča Vitanje
Čas nastanka PE
1801 - 1850
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
1,10
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Herrschaft Weitenstein / Krajevno sodišče gospoščine Vitanje
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Vitanje se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Središče gospoščine je bil sprva Gornji/Stari grad na južni strani Vitanja, ki se prvič omenja leta 1140. Leta 1201 ga je porušil potres, v vojni 1437–1439 pa Jan Vitovec, vendar so ga vsakič obnovili, saj je propadel šele po letu 1680. Spodnji/Novi grad je nastal jugovzhodno od naselja. Prva omemba je iz leta 1322, naseljen je bil še v 18. stoletju, 1790. pa je pogorel. Tretji grad stoji v trgu. Krški škofje so posest leta 1783 prodali Dienersbergom, lastniki so bili še: Jernej Schwarz in Janez Čiček pl. Vitanjski (1785), Maks Jožef von Leuzendorf (1799), Franc Mulej (1819), fužinarji Staineuerji (1831), Muleji(1868–1911) in Češka banka, ki je večino posesti razprodala.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte., München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Središče gospoščine je bil sprva Gornji/Stari grad na južni strani Vitanja, ki se prvič omenja leta 1140. Leta 1201 ga je porušil potres, v vojni 1437–1439 pa Jan Vitovec, vendar so ga vsakič obnovili, saj je propadel šele po letu 1680. Spodnji/Novi grad je nastal jugovzhodno od naselja. Prva omemba je iz leta 1322, naseljen je bil še v 18. stoletju, 1790. pa je pogorel. Tretji grad stoji v trgu. Krški škofje so posest leta 1783 prodali Dienersbergom, lastniki so bili še: Jernej Schwarz in Janez Čiček pl. Vitanjski (1785), Maks Jožef von Leuzendorf (1799), Franc Mulej (1819), fužinarji Staineuerji (1831), Muleji(1868–1911) in Češka banka, ki je večino posesti razprodala.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte., München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo patrimonialnih sodišč različnih nivojev in kompetenc (deželska, krajevna) dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Civilnopravdni spisi, 1807–1849; kazenski spisi, 1816–1850 (največ tatvine, poneverbe); zapuščinski spisi, 1803–1845.
Sistem ureditve PE
registraturni načrt
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis (A. Žižek, 2012)
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1850
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje