Elementi identifikacije
Nivo popisa
Fond/zbirka
Signatura PE
SI_ZAC/0576
Signatura PE AP
SI_ZAC/0576
Naslov PE
Krajevno sodišče gospoščine Žovnek
Čas nastanka PE
1809 - 1850
Zvrsti arhivskega gradiva
spisovno gradivo
Obseg (tekoči metri)
1,70
Elementi izvora
Ime ustvarjalca AG
Ortsgericht der Herrschaft Sanegg / Krajevno sodišče gospoščine Žovnek
Historiat
Krajevno sodišče gospoščine Žovnek se je večinoma ukvarjalo s civilnopravnimi zadevami s področja dednega (vodilo je zapuščinske obravnave, urejalo skrbništvo mladoletnih otrok), obligacijskega (pravde, poravnave) in stvarnega prava (cenitve, delitve premoženja, (osebni) konkurzi). Ukinjeno je bilo s cesarskim patentom 4. 3. 1849 oziroma s cesarsko odločbo z dne 14. 6. 1849.
Žovnek sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Njegovo ime je povzeto po reki Savinji. Stari svobodniki Žovneški so listinsko prvič izpričani okoli leta 1130, kjer kot priča nastopa Gebhard »de Soune«. V času prve neposredne omembe je grad pač že stal, skrit v varnem zavetju vzhodne stene Dobrovelj na obrobju Spodnje Savinjske doline tik ob zaselku Podvrh, ki pa se izrecno omenja šele leta 1278 kot castrum Sevnekke. V svoj grad, na katerega so bili še posebej navezani, so se radi vračali tudi kasneje, ko so po letu 1341 kot grofje Celjski gospodovali na celjskem Starem gradu. Žovnek so dali v upravljanje svojim oskrbnikom. Ko so Celjani leta 1456 izumrli, je grad Žovnek prešel v last Habsburžanov. Skozi stoletja se je na njem menjavalo mnogo oskrbnikov (lastnikov): 1479 – Jakob Schrott, 1492 – Ladislav Prager, 1498 – Rupert in Koloman Windischgrätz, 1511 – Hans Rogaški, 1512 – Ahac Schrott, 1605 – Hans Sigmund Wagensperg, 1629 – Jurij Krištof Urschenpekh, 1633 – Jurij Seifrid Wechsler. V letih 1681–1713 so ga spet imeli v lasti Wagenspergi, nato baron Leopold Curti, v letih 1799–1814 del Negro, za njim Jožef Čokl pl. Ruhethal, ki ga je popolnoma opustil in v dolini pozidal graščino, imenovano Ruhethal. Grad je potlej služil kot kamnolom. 1837. je lastnik novega gradu postal Ignac Oblak, v letih 1840–1848 je bil to baron Ferdinand Bischoff-Widderstein, Josef Kruger-Schuch, 1848. Franz Archer, 1853. baron Karl von Schweiger, 1855. William Russel, 1857. grof Ferdinand Bissingen, 1862. Gustav Göttmann von Götzburg, 1897. pa baron von Cnobloch.
Viri in literatura:
http://www.gradovi.net (15.11. 2009)
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Žovnek sodi med najstarejše gradove na Slovenskem. Njegovo ime je povzeto po reki Savinji. Stari svobodniki Žovneški so listinsko prvič izpričani okoli leta 1130, kjer kot priča nastopa Gebhard »de Soune«. V času prve neposredne omembe je grad pač že stal, skrit v varnem zavetju vzhodne stene Dobrovelj na obrobju Spodnje Savinjske doline tik ob zaselku Podvrh, ki pa se izrecno omenja šele leta 1278 kot castrum Sevnekke. V svoj grad, na katerega so bili še posebej navezani, so se radi vračali tudi kasneje, ko so po letu 1341 kot grofje Celjski gospodovali na celjskem Starem gradu. Žovnek so dali v upravljanje svojim oskrbnikom. Ko so Celjani leta 1456 izumrli, je grad Žovnek prešel v last Habsburžanov. Skozi stoletja se je na njem menjavalo mnogo oskrbnikov (lastnikov): 1479 – Jakob Schrott, 1492 – Ladislav Prager, 1498 – Rupert in Koloman Windischgrätz, 1511 – Hans Rogaški, 1512 – Ahac Schrott, 1605 – Hans Sigmund Wagensperg, 1629 – Jurij Krištof Urschenpekh, 1633 – Jurij Seifrid Wechsler. V letih 1681–1713 so ga spet imeli v lasti Wagenspergi, nato baron Leopold Curti, v letih 1799–1814 del Negro, za njim Jožef Čokl pl. Ruhethal, ki ga je popolnoma opustil in v dolini pozidal graščino, imenovano Ruhethal. Grad je potlej služil kot kamnolom. 1837. je lastnik novega gradu postal Ignac Oblak, v letih 1840–1848 je bil to baron Ferdinand Bischoff-Widderstein, Josef Kruger-Schuch, 1848. Franz Archer, 1853. baron Karl von Schweiger, 1855. William Russel, 1857. grof Ferdinand Bissingen, 1862. Gustav Göttmann von Götzburg, 1897. pa baron von Cnobloch.
Viri in literatura:
http://www.gradovi.net (15.11. 2009)
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte, München 1962.
Krajevni leksikon Slovenije, III (Svet med Savinjskimi Alpami in Sotlo), Ljubljana 1976.
Historiat PE
Zgodovinski arhiv Celje je arhivsko gradivo Krajevnega sodišča gospoščine Žovnek dobil skupaj z gradivom Okrožnega sodišča Celje.
Elementi vsebine in ureditve
Vsebina PE
Zapuščine, konkurzi, sirotinske zadeve, pravde, poravnave, kazenski spisi.
Sistem ureditve PE
kronološki, tematski
Elementi dostopnosti in uporabe
Jezik
nemški
Pisava
nemška kurenta/gotica (rokopis)
Stanje ohranjenosti
manjše poškodbe
Pripomočki za uporabo
Arhivski popis (A. Žižek, 2014)
Področje kontrole zapisa
Jezik zapisa
slovenski
Pisava zapisa
latinica
Pravila in dogovori
ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)
Deskriptorji
Povezave na podrobnosti in povezane popisne enote odprejo zunanjo spletno stran VAČ.
Uporaba
Konec nedostopnosti
31.12.1850
Potrebno dovoljenje
dovoljenje ni potrebno
Možnost uporabe
na razpolago
Dostopnost
javno dostopno
Tektonika arhiva
- Zgodovinski arhiv Celje