Okrožno sodišče Celje

Fond/zbirka

SI_ZAC/0609

SI_ZAC/0609

Okrožno sodišče Celje

1850 - 1978

201,30

Kreisgericht Cilli / Okrožno sodišče Celje; Temeljno sodišče Celje; Okrožno sodišče v Celju

Okrožno sodišče v Celju je bilo ustanovljeno leta 1849. Sprva se je imenovalo Deželno sodišče Celje, šele leta 1854 se je preimenovalo v okrožno. Delovalo je na območju cele Spodnje Štajerske in je obsegalo 22 sodnih okrajev: Maribor, Gornja Radgona, Ljutomer, Lenart, Ormož, Ptuj, Lovrenc, Marenberg (Radlje ob Dravi), Celje, Vransko, Gornji Grad, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Slovenj Gradec, Šoštanj, Slovenska Bistrica, Konjice, Rogatec, Brežice, Sevnica, Kozje, Laško. Proti koncu stoletja se je teritorialna pristojnost Okrožnega sodišča v Celju zmanjšala. Območja okrajnih sodišč Gornja Radgona, Ljutomer, Marenberg (Radlje ob Dravi), Maribor, Ormož, Ptuj Slovenska Bistrica in Sv. Lenart v Slovenskih Goricah so od leta 1897 spadala v pristojnost Okrožnega sodišča Maribor. V obdobju med obema vojnama so pod njegovo pristojnost spadala okrajna sodišča v Brežicah, Celju, Gornjem Gradu, Konjicah, Kozjem, Laškem, Radečah, Rogatcu, Sevnici, Slovenj Gradcu, Šmarju pri Jelšah, Šoštanju in Vranskem.
Leta 1941 je okupator ukinil Okrožno sodišče v Celju in postavil novo organizacijo sodstva. Po vojni je bilo ponovno ustanovljeno Okrožno sodišče v Celju in je delovalo do ukinitve leta 1949. Pod njegovo pristojnost so spadala okrajna sodišča v Celju (za okraj Celje-mesto in okraj Celje-okolica), Gornjem Gradu, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šoštanju ter Trbovljah. Leta 1948 so zaradi ukinitve nekaterih okrajnih sodišč in ustanovitve nekaterih novih spadala v pristojnost Okrožnega sodišča v Celju naslednja sodišča: Okrajno sodišče v Celju, Okrajno sodišče Poljčane, Okrajno sodišče Mozirje in Okrajno sodišče Trbovlje. Okrožno sodišče v Celju je prenehalo poslovati 1. junija 1949. Arhiv ter trgovski in zadružni register Okrožnega sodišča v Celju je prevzelo Okrožno sodišče v Ljubljani, tekoče spise pa le za območje okrajnih sodišč v Celju, Mozirju in Trbovljah. Tekoče spise z območja Okrajnega sodišča v Poljčanah je prevzelo Okrožno sodišče v Mariboru. Okrožno sodiščev Ljubljani, ki je prevzelo trgovski in zadružni register Okrožnega sodišča v Celju v celoti, je moralo, kakor hitro se je pokazala potreba, pošiljati celotne izpiske iz teh registrov Okrožnemu sodišču v Mariboru glede na območje Okrajnega sodišča v Poljčanah, Okrožno sodišče v Mariboru pa je moralo vsakokrat prepisati te izpiske v svoj trgovski in zadružni register in potem opravljati nadaljnje vpise. Tako so spadali v območje Okrožnega sodišča v Ljubljani Okrajno sodišče v Brežicah (za okraj Krško), Okrajno sodišče Celje (za mesto Celje, ki je bilo izločeno iz okraja, in za okraj Celje-okolica), Okrajno sodišče Šoštanj (za okraj Šoštanj) in Okrajno sodišče Trbovlje (za okraj Trbovlje). V območje Okrožnega sodišča v Mariboru je spadalo Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici (za okraj Poljčane). Čez dve leti so ponovno ustanovili Okrožno sodišče v Celju z manjšimi teritorialnimi spremembami (poleg okrajnih sodišč v Celju, Šoštanju in Trbovljah je obsegalo še Okrajno sodišče v SlovenskiBistrici, ki je bilo izločeno iz območja Okrožnega sodišča v Mariboru). Poslovati je začelo 1. julija 1951. Ob ukinitvi okraja Poljčane je Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici leta 1952 zopet prišlo v pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Okrožno sodišče v Celju je bilo 20. aprila 1977 ukinjeno. Ustanovili so Temeljno sodišče v Celju, ki je prevzelo posle okrožnega sodišča šele 1. januarja 1979 in ga s tem tudi formalno ukinilo. Leta 1994 je bilo ponovno uvedeno Okrožno sodišče v Celju za območje sodnega okrožja Celje, ki pokriva teritorij Okrajnega sodišča Celje, Okrajnega sodišča v Slovenskih Konjicah, Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, Okrajnega sodišča v Velenju, Okrajnega sodišča v Šentjurju ter Okrajnega sodišča v Žalcu.

Gradivo je do prevzema v Zgodovinski arhiv Celje hranil ustvarjalec.

Kazenski in civilni vpisniki, imeniki in pripadajoči spisi do leta 1949; knjiga pritožb v meničnih zadevah, 1873–1906; zemljiškoknjižne zadeve, 1860–1895; fidejkomisni spisi, 1898; obtožni seznami, 1898–1930; civilnopravdni spisi, 1850–1856; spisi v zvezi s prizadevanji za ustanovitev okrajnega sodišča, 1848–1850; predsedstvena dostavna knjiga, 1934–1941; predlogi rudarske knjige, 1898–1942; splošni spisi; personalni spisi; kazenski spisi, 1945–1955; spisi K, 1951–1978, spisi G-P, 1951–1978, spisi Km, 1954–1978, spisi Ki, 1968–1978.

prvotni

slovenski

latinica (tipkopis ali tisk)

nepoškodovano

Arhivski popis (M. Srabotnik Kovačec, R. Hribovšek, J. Majcen), prevzemni seznam

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1978

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno