Okrajno sodišče Kozje

Fond/zbirka

SI_ZAC/0613

SI_ZAC/0613

Okrajno sodišče Kozje

1863 - 1944

26,70

Bezirksgericht Drachenburg; Okrajno sodišče Kozje; Sresko sodišče Kozje

Okrajno sodišče v Kozjem je bilo ustanovljeno leta 1849 na podlagi cesarskega sklepa z dne 14. junija 1849 (RGB, št. 278/1849) ter cesarske uredbe z dne 25. julija 1849 (RGB, št. 339/1849). Teritorialno je spadalo pod sodno pristojnost Deželnega, kasneje Okrožnega sodišča v Celju. Okrajno sodišče v Kozjem je delovalo kot okrajno sodišče drugega razreda. Z Decembrskim patentom sta bili uprava in pravosodje združena v okviru Okrajnega urada Kozje. Pokrival je tudi sodni teritorij Okrajnega sodišča v Podčetrtku, ki se po letu 1868 ni več obnovilo. Tako je obsegal občine Zagorje, Straško Gorco, Lopaco, Drensko Rebro, Veternik, Zdole, Buče, Vrensko Gorco, Sedlarjevo, Verače, Lastnič, Virštanj, Koprivnico, Gorjane, Križe, Veliki Kamen, Mrčna Sela, Sveti Peter pod Kunspergom, Paridol, Loke, Brezje, Planinsko vas, Presečno, Golobinjek, Suho, Sveti Vid, Imeno, Sopote in trge Pilštanj, Kozje, Planino, Podčetrtek in Podsredo. Po začasni združitvi uprave in sodstva v Okrajni urad Kozje je postalo sodišče po letu 1868 samostojno in je kot tako delovalo vse do druge svetovne vojne. Teritorialno je spadalo v pristojnost Okrožnega sodišča v Celju. Nemški okupator je leta 1941 ukinil vsa jugoslovanska sodišča. Ukinjeno je bilo tudi Okrajno sodišče v Kozjem. V času okupacije je bil vzpostavljen okupacijski pravosodni sistem. V Kozjem niso postavili samostojnega sodišča, ampak podružnico brežiškega okupacijskega sodišča. Podružnica je poslovala je do konca okupacije, formalno pa je bilo ukinjeno z uredbo o ustanovitvah narodnih sodišč in likvidaciji dosedanjih sodišč v Sloveniji 21. septembra 1945 (Ur. l. SNOS in NVS, št. 37/1945). Leta 1945 niso ponovno ustanovili Okrajnega sodišča v Kozjem. Njegov sodni okraj je bil priključen šmarskemu okrajnemu sodišču. Na sedežu ukinjenega sodišča so uvedli sodne dneve, kjer so uradovali vse do leta 1948, ko je bil ukinjen šmarski okraj, z njim pa tudi Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. Sodišče je tako prenehalo poslovati 5. aprila leta 1948 . Območje sodišča je bilo razdeljeno med okrajni sodišči v Poljčanah s sedežem v Slovenski Bistrici ter Okrajnemu sodišču v Celju .

Fond Okrajnega sodišča Kozje je bil ob ukinitvi sodišča prenesen na Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, ki je dobilo sodno pristojnost na ozemlju ukinjenega sodišča. Ob začasni ukinitvi tega sodišča leta 1948 je bilo gradivo prepeljano v Celje. Ob ponovni ustanovitvi sodišča v Šmarju se gradivo ni preneslo nazaj, temveč je ostalo v Celju. Gradivo je tako predalo Temeljno sodišče v Celju leta 1981, vendar ni dobro ohranjeno. Priključeno je še nekaj gradiva iz obdobja pred ustanovitvijo okrajnih sodišč. Večinoma so to testamenti. Nekaj gradiva je Zgodovinski arhiv Celje prevzel leta 2008 skupaj z gradivom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.

Imenik in vpisnikii, 1863–1944; zbirka listin, 1870-1939; zapuščinski spisi, 1874–1926; skrbstveni spisi, 19898–1941; izvršilni spisi, 1899–1940; preklicne zadeve, 1933-1941; pravdni spisi 1896-1941; kazenski spisi, 1905-1936; testamenti 1864, razni spisi 1893-1899; nepopolno gradivo 1864-1939.

prvotni

• slovenski
• nemški

• latinica (tipkopis ali tisk)
• nemška kurenta/gotica (rokopis)

Arhivski popis (J. Majcen, 1982)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1944

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno