Okrožno kot rudarsko sodišče Celje

Fond/zbirka

SI_ZAC/1363

SI_ZAC/1363

Okrožno kot rudarsko sodišče Celje

1898 - 1942

0,40

Okrožno kot rudarsko sodišče Celje

Pomembno vlogo za nastanek rudarskih sodišč je odigral cesarski sklep (Občna avstrijanska rudarijska postava, RGBl 1854 LIII/146), ki je predvidel strogo ločitev rudarskih upravnih oblasti od rudarskih sodišč. Rudarska sodišča so se tako oblikovala pri zbornih sodiščih prve stopnje, in sicer tam, kjer se je za to pokazala potreba. Okrožna sodišča so na sedežu apelacijskih sodišč vodila rudniške knjige in izvrševala rudarsko sodno oblast glede rudnikov za vse območje apelacijskega sodišča, če niso bila pristojna za to druga sodišča. Kadar so zborna sodišča poslovala kot rudarska sodišča, so v senat sprejemala rudarske strokovnjake, podobno kot je bilo v primeru trgovskih sodišč (tu so sprejemali strokovnjake s trgovskega področja). V Celju so leta 1854 ustanovili Okrožno kot rudarsko sodišče kljub temu, da v Celju ni bilo sedeža apelacijskega sodišča. Teritorialno je obsegalo mariborsko okrožje (območje Celja in Maribora). Ob ustanovitvi Okrožnega sodišča Maribor leta 1897 je obdržalo rudarsko sodstvo tudi za okoliš mariborskega okrožnega sodišča. Glavna naloga rudarskega sodišča Celje je bila vodenje rudarskih knjig za rudarske objekte na svojem ozemlju in upoštevanje obstoječih rudarskih zakonov. Sodstvo so izvajali rudarski senati, poleg njih pa še prisedniki rudarske stroke. Odločali so o sporih glede stvarnih pravic do rudarskih naprav in tistega, kar k njim sodi. Med rudarske naprave so šteli naprave v samih rudnikih, ki so bile potrebne za najdbo in izkop rude, drobilnice rude, rudarske kovačnice, čistilnice, topilnice, plavže, jeklarne, valjarne pločevine ipd. Poleg tega so razsojali o sporih glede uporabe rudarskih naprav, glede podelitev koncesij, razmejitve rudniških polj, zapadlosti rudniških pravic, različnih odškodnin za uporabo rudniških naprav in zemljišč ter o sporih glede bratskih skladnic oziroma njihovega upravljanja, prispevkov in drugih obveznosti članov. Pravosodno ministrstvo je leta 1895 izdelalo pravilnik, po katerem je bilo za rudarstvo določeno, da gredo pred okrajna sodišča poprave meja, mezdni spori in spori, katerih vrednost je nižja od 500 goldinarjev. Drugi spori so šli pred rudarske senate zbornih sodišč, ki so izvajala rudarsko sodstvo. To so bili predvsem spori o stvarnih pravicah do objektov, ki sodijo v rudniško lastnino, spori glede njihove uporabe, spori o pravici rudarjenja, rabi jamskih voda, odmerah jamskih polj, spori iz medsebojnih razmerij rudniških posestnikov samih, posestnikov in njihovih uradnikov ter pooblaščencev, rudarskih družb in njihovih družabnikov. Ministrstvo za pravosodje in poljedelstvo je leta 1897 izdalo predpis o imenovanju sodnikov laikov z rudarskega področja. Predlagali so jih rudarski posestniki in uslužbenci (ne delavci) nekega kraja, in sicer za vsako sodišče z rudarskimi pristojnostmi po tri. Eden izmed njih je moral biti izbran izmed obratnih voditeljev, ki jih je postavljala rudarska oblast. Predlog je potrdil minister za pravosodje. Leta 1931 je izšel Zakonik o sodnem postopku v civilnih pravdah za kraljevino SHS, ki je v 48. členu govoril tudi o sporih v rudniških zadevah. Pred rudniške senate okrožnih sodišč, ki so izvrševala sodno oblast, so prišli spori, ki so zadevali rudarstvo. Razsojali so spore, s katerimi je nastajala stvarna pravica do predmetov rudniške lastnine skupno z njenimi sestavinami nad zemljo in s pritiklinami rudnikov ali s katerimi se je zahtevalo, da se taka pravica razveljavi. Razsojali so še o starejši pravici kopanja ob rudarskih koncesijah, o pozivu za odmero meja zemljišč za rudarsko kopanje, o prenehanju rudniških pravic, o lastnini ali rabi jamskih voda, o razmerjih, urejenih v rudniških zakonih, med rudniškimi podjetji kakor tudi med njimi in njih uradniki in pooblaščenci; o razmerjih med rudniškimi podjetniki in posestniki drugih nepremičnin, o upravljanju rudniškega podjetja in njegovih pritiklin kakor tudi o računovodstvu glede njega med posestnikom rudnika in njegovimi uradniki ali pooblaščenci, o družbenih pogodbah glede obratovanja, uporabljanja ali izkoriščanja skupnih rudnikov ter o razmerjih rudarskih družb proti članom, če so bila urejena ta razmerja z rudarskimi zakoni. Razen omenjenih sprememb v sodstvu je v Kraljevini Jugoslaviji še vedno ostal v veljavi rudarski zakon iz leta 1854. Okrožno kot rudarsko sodišče v Celju je delovalo vse do leta 1929, ko ga novi zakon o rednih sodiščih ni več predvidel. Pristojnosti za reševanje rudarskih sporov so prešle na vsa okrožna sodišča.

Fond Okrožnega kot rudarskega sodišča v Celju se je nahajal pri Okrožnem sodišču v Celju.

Rudarske zemljiškoknjižne listine, 1898–1941; zemljiškoknjižni predlogi rudarskega sodišča, 1900–1942.

kronološki, tematski

slovenski

latinica (tipkopis ali tisk)

resne poškodbe

Arhivski popis (M. Bukošek)

Rudarske knjige, ki so del gradiva tega fonda, se nahajajo v Arhivu Republike Slovenije. Gradivo ni ohranjeno v celoti.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1942

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno