Osnovna šola Slivnica

Fond/zbirka

SI_ZAC/0886

SI_ZAC/0886

Osnovna šola Slivnica

Osnovna šola Slivnica pri Celju

Zbornik 40 let šole, 2006; Zbornik 50 let šole, 2016. Med prevzetim gradivom je tudi gradivo podružničnih šol v Loki pri Žusmu, Dobrini in na Prevorjah.

1874 - 1995

spisovno gradivo

3,10

Osnovna šola Slivnica; Osnovna šola Franja Vrunča, 1966-1991; Osnovna šola Slivnica pri Celju, 1991-

Od leta 1830 je pri farni cerkvi na Slivnici delovala nedeljska šola, 1842. leta pa je bila ustanovljena enorazredna osnovna šola, ki je leta 1859 dobila lastno novo poslopje. 1875. leta je šola postala dvorazredna, 1895. trirazredna in 1905. štirirazredna. Leta 1909 so zgradili novo šolsko poslopje. Med drugo svetovno vojno je bila šola požgana, zato so po vojni nekaj časa imeli pouk v prostorih Krajevnega ljudskega odbora Slivnica. Leta 1963 so začeli akcijo za gradnjo novega šolskega poslopja, ki naj bi ga zidali v dolini, v kraju Gorica. Cesto do šole, vodovod in ureditev okolice so naredili s prostovoljnim delom. Šolska stavba je bila predana svojemu namenu leta 1966. Poimenovali so jo po učitelju Franju Vrunču, ki so ga kot talca ustrelili Nemci leta 1941. Z novo šolsko stavbo se je povečal tudi šolski okoliš; šoli v Gorici so pridružili še podružnice v Prevaljah, Loki pri Žusmu in Dobrini. Leta 1971 je bil odprt oddelek za učence z motnjami v duševnem razvoju. Pouk na centralni šoli je zaradi velikega števila otrok kar 20 let potekal v dveh izmenah. V šolskem letu 1971/72 je bil na centralni šoli oblikovan oddelek za učence z motnjami v razvoju. Šolsko leto 1973/74 je zaznamoval potres na Kozjanskem (junij 1974), ki je staro šolo v Loki tako poškodoval, da je bila za pouk neuporabna. S pomočjo solidarnosti je bila v kraju hitro postavljena nova montažna šola, ki je že septembra 1974 odprla svoja vrata. Istega leta so glede na nizko število učencev v podružnicah Loka in Dobrina, učence obeh šol združili, šolo v Dobrini pa ukinili. Leta 1976 je šola v Gorici pridobila težko pričakovano telovadnico. Resno razmišljanje o prizidku šole pa je povzročilo prešolanje učencev iz Vinskega vrha, t. j. šole, ki je spadala v občino Šmarje pri Jelšah leta 1977. Naslednje leto je bila v občini ustanovljena delovna organizacija vzgoje in izobraževanja (DO VIZ), ki jo je sestavljalo 7 delovnih organizacij in ena izmed njih je bila tudi šola v Gorici. Po številu učencev je bila ta šola druga največja v občini. Leta 1986 je šola s pomočjo prizidka pridobila 9 učilnic in prešla na enoizmenski pouk. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je šola preimenovala v Osnovno šolo Slivnica pri Celju. Nova država je ukinila delovne organizacije in vse šole v občini so postale javni zavodi. V šolskem letu 2002/03 je bil uveden prvi razred s programom devetletne osnovne šole. Danes (2020) šola še vedno deluje z dvema podružnicama, in sicer v Loki pri Žusmu in Prevorjih.

Gradivo je do prevzema v Zgodovinski arhiv Celje hranil ustvarjalec: Osnovna šola Franja Vrunča oz. Osnovna šola Slivnica pri Celju. Gradivo Osnovne šole Prevorje (1890-1948), ki smo ga prevzeli leta 1970 hranimo pod signaturo SI_ZAC/0882 Osnovna šola Prevorje.

Šolske kronike, cca 1878–1939, 1944–1950, 1968–1989; krajevna kronika Slivnice; katalogi učencev, 1874–1943; matični listi otrok rojenih v letih 1911–1980; matične knjige učencev, 1941–1989; seznami učencev, 1905-1921, 1946-1963, 1976–1994; LDN, 1984–1994; Zapisniki sveta zavoda, 1978–1995; Osnovna šola Loka pri Žusmu: šolska kronika, 1945–1964; matični listi učencev rojenih v letih 1931–1951; matične knjige učencev, 1938–1984; Osnovna šola Prevorje: matični listi učencev rojeni v letih 1935–1957; matične knjige učencev, 1938–1985; Osnovna šola Dobrina: matični listi učencev rojeni v letih 1942–1954; matična knjiga učencev, 1962–1985.

tematski, kronološki, abecedni

slovenski

latinica

manjše poškodbe

Arhivski popis (V. Kočevar, 2024)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1995

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno