Srednja trgovska šola Celje

Fond/zbirka

SI_ZAC/0860

SI_ZAC/0860

Srednja trgovska šola Celje

Državna dvorazredna trgovska šola Celje (prejšnji naslov fonda)

1883 - 2000

spisovno gradivo

5,70

Nedeljska šola za trgovske praktikante in vajence (1869); Trgovsko-nadaljevalna šola (1891-1941); Gospodarska šola za vajence trgovskih podjetij (1946-1950); Šola za trgovske učence (1950-1961); Šolski center za blagovni promet (1961-1969); Ekonomski šolski center (1969-1981); Srednja šola za trgovsko dejavnost (1981-1992); Srednja trgovska šola (1992-1999); Poslovno komercialna šola (2000-2012); Ekonomska šola Celje (2013 -)

Nadaljevalna šola (1905-1908); Mestna trgovska šola (1908-1918); Državna dvorazredna trgovska šola (1919-1941); Gospodarska šola za vajence trgovskih podjetij (1946-1950); Šola za trgovske učence (1950-1961); Šolski center za blagovni promet (1961-1969); Ekonomski šolski center (1969-1981); Srednja šola za trgovsko dejavnost (1981-1992); Srednja trgovska šola (1992-1999); Poslovno komercialna šola (2000-2012); Ekonomska šola Celje (2013 -)

od 1869

Srednja trgovska šola Celje ima dolgo zgodovino v kateri se prepletata Državna dvorazredna trgovska šola in Trgovsko nadaljevalna šola. Začetki slednje (Trgovsko nadaljevalna šola) segajo v leto 1869, ko je bila osnovna Nedeljska šola za trgovske praktikante in vajence. Namenjena je bila le dečkom trgovskega stanu. Leta 1891 se je šola preimenovala v Trgovsko nadaljevalno šolo, ki je imela svoj statut in učni načrt. Pouk je obsegal tri letnike in se je vršil vsak delavnik ob večerih. Sprva se je šola nahajala v poslopju stare grofije, leta 1905 pa se je preselila v novo zgrajeno šolsko stavbo na Vodnikovi ulici, kjer si je stavbo delila z dekliško meščansko šolo. Slednji so s šolskim letom 1905/06 dodali še četrti razred, imenovan nadaljevalna šola (Fortbildungsschule). Pri tem je šolo za začetek dekliške trgovske šole, ki se je kasneje razvila v Državno dvorazredno trgovsko šolo. V šolskem letu 1907/08 se je torej tej enoletni (dekliški) nadaljevalni šoli trgovsko-gospodinjske usmeritve pridružil še drugi razred. Šola je prevzela tudi pripravo deklet za zaposlitev v posameznih trgovinskih panogah. S šolskim letom 1908/09 je ta dvorazredna nadaljevalna šola postala dekliška trgovska šola (Handelsschule). S šolskim letom 1911/12 se ji je z ministrskim dovoljenjem pridružil še moški oddelek, ki se je leta 1913 razvil v deško trgovsko šolo. Organizacijsko sta obe šoli delovali kot mestna dvorazredna trgovska šola vse do konca I. svetovne vojne. Leta 1919 se je mestna dvorazredna trgovska šola upravno in teritorialno ločila od meščanske šole. Bila je tudi podržavljena in preimenovana v Državna dvorazredna trgovska šola Celje z ravnateljem Franom Marinčkom v načelu. Tega leta je samostojni zavod postala tudi Trgovsko nadaljevalna šola pod vodstvom ravnatelja Državne dvorazredne trgovske šole F. Marinčka. Tako je Trgovsko nadaljevalna šola po prvi svetovni vojni delovala v sklopu Dvorazredne trgovske šole. Obe sta se namestili v prostorih osnovne šole na Gregorčičevi ulici (poslopje današnje Gimnazije Celje-Center) in vzajemno delovali vse do začetka II. svetovne vojne. Po osvoboditvi leta 1945 je nova oblast reformirala srednje šole. Z željo po izobraženem kadru širše gospodarske panoge in ne le trgovske, je ustanovila Ekonomsko srednjo šolo v okviru katere je nekaj let delovala tudi triletna šola trgovske panoge, ki se je imenovala Gospodarska šola za vajence trgovskih podjetij. Slednja se je leta 1950 upravno osamosvojila in se preimenovala v Šola za trgovske učence v Celju pod vodstvom ravnatelja Ludvika Rebeuška. Leta 1958 je šola končno dočakala izgradnjo lastne šolske stavbe, in sicer na Ulici 29. novembra. Zaradi pridobitve prostorov se je vpis na šolo povečal, ustanovili pa so tudi dvoletno poslovodsko šolo, ki je bila namenjena nadaljnjem šolanju (ob delu) kvalificiranih trgovskih delavcev. V okviru izobraževanja ob delu, so leta 1962 ustanovili tudi dvoletno srednjo komercialno šolo in oddelek za priučene trgovske delavce. Šola je kmalu prerasla v Šolski center za blagovni promet, ki je tako obsegal delovanje šole za prodajalce, oddelek za priučene trgovske delavce, poslovodsko in komercialno šolo. V šolskem letu 1964/65 se je pričel uveljavljati nov sistem izobraževanja. Šola je sprejela določeno število učencev po prostem razpisu, torej brez učnih pogodb. Udeleženci izobraževanja niso nosili več naziva vajenec, temveč učenec. Učenec je bil tako tudi po svojem statusu izenačen z ostalimi učenci srednjih šol. Po končanem triletnem šolanju je pridobil izobrazbo za poklic prodajalca. Leta 1969 so šoli priključili še dveletno administrativno šolo in ustanovili Ekonomski šolski center. Ker je bila šola pretesna, so leta 1973 zgradili novo v isti ulici. V osemdesetih letih, ko je bilo uvedeno usmerjeno izobraževanje se je trgovska šola preimenovala v Srednjo šolo za trgovsko dejavnost, po osamosvojitvi Slovenije pa v Srednjo trgovsko šolo. Kasneje se je preimenovala še v Srednjo poslovno komercialno šolo. Zaradi močnega upada števila vpisanih dijakov, se je vlada odločila, da , da pod isto streho in upravo združijo srednjo poslovno komercialno in srednjo ekonomsko šolo v nov zavod Ekonomska šola Celje. Slednja obsega dve organizacijski enoti, in sicer gimnazijo s srednjo šolo ter višjo strokovno šolo. Zavod tako deluje na dveh ločenih lokacijah: Kosovelova ulica 4, Celje (gimnazija in srednja šola) in Mariborska cesta 2, Celje (višja strokovna šola).


Viri in literatura:
- Letopis šole za trgovske učence Celje, 1952, SI_ZAC/0860 Srednja trgovska šola Celje, a. š. 7, sign. 22
- Letopis šole za trgovske učence Celje, 1958, SI_ZAC/0860 Srednja trgovska šola Celje, a. š. 44, sign. 392
- Letopis šole za trgovske učence Celje, 1966, SI_ZAC/0860 Srednja trgovska šola Celje, a. š. 44, sign. 401
- Zbornik Srednje trgovske šole Celje (1869-1997), 1977, SI_ZAC/0860 Srednja trgovska šola Celje, a. š. 46, sign. 437
- Sedemdeset let od trgovske šole do Ekonomskega šolskega centra (1909-1979), SI_ZAC/1704 Srednja ekonomska šola Celje, a. š. 76, sign. 524
- http://www.dijaski.net/gradivo/zgo_ref_zgodovina_poslovno_komercialne_sole_celje_01 (dostopno 27. 7. 2018)

Šola je po drugi svetovni vojni delovala v okviru srednje gospodarske šole, zato je bilo tudi starejše gradivo tega ustvarjalca v prostorih Ekonomskega šolskega centra, ki je leta 1972 predal to dokumentacijo arhivu. Najemna pogodba je bila leta 2010 izločena iz fonda Okupacijska občina Celje, šolski letopisi pa so bili leta 2018 izločeni iz fonda Varia.

Statut Trgovske šole v Celju, 1884, 1970–1993; problematika komercialne šole za vajence, 1881; učni načrt, 1886; glavne vpisnice, 1908–1944; najemna pogodba z Mestno občino Celje, 1937; šolski pravilniki, 1961–1997; delovodniki (vzorčno), 1973–2000; knjiga šolskih okrožnic, 1994–1995; zapisniki sej sveta šole, 1987–2000; zapisniki učiteljskih konferenc, 1978–2000; zapisniki zbora delavcev, 1975–1990; matične knjige dijakov, 1965–1989; osebni listi dijakov (leto zaključka), 1988–1993; zapisniki o zaključnih izpitih, 1963, 1970–1993; katalogi Trgovske nadaljevalne šole v Celju, 1919–1934; redovalnice (zaključni letniki), 1945–1990; redovalnice (vzorčno), 1990–2000; zaključni računi, 1962–2000; letni delovni načrti, 1977–1999; statistična poročila, 1985–1999; šolski letopisi in poročila, 1951–2000; zbornik Srednje trgovske šole v Celju (1869–1997), 1997; razredna glasila, 1953–1999; dokumentacija izobraževanja odraslih: matični listi, 1976–1990; zapisniki zaključnih izpitov, 1981–1993.

tematski, kronološki

• slovenski
• nemški

• nemška kurenta/gotica (rokopis)
• latinica (rokopis)
• latinica (tipkopis ali tisk)

Del arhivskega gradiva Srednje trgovske šole Celje je bilo tako uničenega med poplavo leta 1990, da je bilo praktično neuporabno, zato ga v arhiv nismo prevzeli, temveč so ga na šoli v skladu z navodili pristojnega arhiva dokončno uničili. V dosjejih hranimo seznam v poplavi uničenega gradiva.

arhivski popis (ProArhiv, 2021; V. Kočevar, 2022)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2000

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno