Špital Svete Elizabete v Celju

Fond/zbirka

SI_ZAC/0902

SI_ZAC/0902

Špital Svete Elizabete v Celju

1459 - 1866

0,30

Spital St. Elizabeth in Cilli / Špital Sv. Elizabete v Celju

Špital s pripadajočo posestjo je bil ustanova celjskih grofov; ustanovljen je bil že v času Friderika I. Prvotno je bil špital poleg cerkvice sv. Duha; leta 1459 je cesar Friderik III. dovolil meščanom prenesti špital v mesto. Stavbo, ki stoji še danes, so meščani postavili v 15. stoletju, pripadajočo kapelo pa v 16. Glavna naloga špitala je bila, da je skrbel za onemogle in bolne; če ni bilo v stavbi prostora zanje, jih je pa podpiral s hrano in obleko, kajti beračenje je bilo v mestu prepovedano. Špital je vodil špitalski mojster, ki ga je volil svet; njemu so bili podrejeni: špitalski kontrolor, špitalski upravnik in beraški sodnik. V 18. stoletju je špital izgubil vso posest, zato so morali njegovo zemljiško fevdalno podlago nadomestiti z denarno. Jožef II. je špital leta 1784 obnovil in mu dodelil premoženje, odvzeto cerkvenim bratovščinam. Ta denar je tvoril osnovo za špitalski fond, ki je kmalu narasel, kajti Celjani so se ga v svoji poslednji volji spominjali z volili. Fond je upravljal mestni svet, ki je po potrebi tudi prispeval določena sredstva. Špitalsko upravo je mestni svet poenostavil. Špital je imel svojega zdravnika že v 18. stoletju. Sprejemal je siromašne, oslabele in bolne ljudi najprej samo iz mesta, v drugi polovici 19. stoletja pa tudi iz okolice. Ker obstoječa stavba ni mogla zadostiti vsem potrebam, sta stopila v akcijo celjska zdravnika dr. Kočevar in dr. Neckermann. Počasi se je vprašanje celjske bolnišnice rešilo, najprej z nakupom starega poslopja in nato z graditvijo namenske stavbe.

Gradivo je iz zapuščine Martina Perca, ki jo je Trubarjev antikvariat ponudil v odkup Osrednji knjižnici v Celju in ostalim kulturnim zavodom. Gradivo Špitala Sv. Elizabete je bilo leta 1988 izločeno iz zbirke in je bil oblikovan samostojen fond. Ohranjena je prvotna ureditev spisov in tudi signatur v okviru posameznih enot.

Potrditev špitalske ustanovne listine, 1487; prepis listine Friderika III., 1459; navodila za špitalskega mojstra, 1727, 1729; popis špitalskega imenja, 1728, 1729; seznami špitalskih oskrbovancev, 1729, 1803–1806; prodaja špitalskega imetja, 1759; špitalske finančne zadeve, 1786–1866.

prvotni

nemški

nemška kurenta/gotica (rokopis)

nepoškodovano

arhivski popis (I. Zajc Cizelj, 1988)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno