Splošna bolnišnica Brežice

Fond/zbirka

SI_ZAC/1056

SI_ZAC/1056

Splošna bolnišnica Brežice

1885 - 2012

15,00

Mestna bolnišnica Brežice, Obča javna bolnišnica v Brežicah, Splošna bolnišnica Brežice

Predhodnik ustvarjalca Splošna bolnišnica Brežice je bila Mestna bolnišnica Brežice, ki se je leta 1872 preimenovala v Občo javno bolnišnico v Brežicah. Takrat je bolnišnica imela deset postelj, enega zdravnika in dva strežnika. Leta 1888 je bolnišnica dobila novo poslopje s 60 posteljami. Imela je kirurški oddelek s porodno sobo, medicinski oddelek z lekarno in izolirnico za bolnike z nalezljivimi boleznimi. Med prvo svetovno vojno so zdravili številne ranjence, ko je bolnišnica delovala kot rezervna vojaška bolnišnica. V oktobru leta 1918 je bil za ravnatelja brežiške bolnišnice imenovan prim. dr. Josip Cholewa, po rodu Poljak, ki je uspešno odpravil gmotne težave bolnišnice, v katerih se je znašla po epidemijah gripe, tifusa in griže. Leta 1927 je bolnišnica prešla pod nadzor Ljubljanskega oblastnega odbora, ki je saniral stavbo bolnišnice in uvedel novo centralno ogrevanje. Dr. Cholewa je raziskoval rakasta obolenja in je v bolnišnici z lastnimi sredstvi ustanovil majhen onkološki laboratorij. Prvi začetki onkologije na Slovenskem segajo v brežiško bolnišnico. Med drugo svetovno vojno je bilo delo v bolnišnici ohromljeno. Ob stalnem naraščanju števila ranjencev je bila na dvorišču zgrajena večja baraka za ranjence. V povojnih letih je bil zgrajen pljučni oddelek, leta 1953 ginekološko-porodniški oddelek, leta 1961 otroški oddelek. Bolnišnica je pokrivala območje občin Brežice, Krško in Sevnica, do 35 % vseh postelj pa so zasedali bolniki iz sosednje Hrvaške. Leta 1959 je bil zgrajen ambulantno poliklinični trakt. Zaradi upravno-političnih in teritorialnih delitev posavskih občin na različne okraje (krškega, trboveljskega, novomeškega in celjskega) so se v različne centre začele vključevati tudi zdravstvene izvajalske organizacije. Gravitacija bolnikov iz Posavja, ki so se do tedaj izključno zdravili v brežiški bolnišnici, se je začela razdvajati med novomeško, celjsko in brežiško bolnišnico. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je dotok bolnikov iz Hrvaške usahnil. S tem je bila prekinjena stoletna tradicija zdravljenja bolnikov iz Hrvaške. Po tem izpadu bolnikov je bolnišnica okrepila ambulantno specialistično dejavnost, s katero zadovoljuje potrebe prebivalcev Posavja in sosednjih občin.

Gradivo je do izročitve v arhiv hranil ustvarjalec. Ustvarjalec je izročil gradivo v letih 2009, 2013, in 2015. Skupaj je 150 arhivskih škatel, od teh so arhivske škatle 148, 149 in 150 v Fototeki.

Pregled javnih bolnišnic na Štajerskem, 1885/86; evidence spisov, 1953–1992; matične knjige delavcev, 1918–1995; poslovna poročila in zaključni računi, 1953–1990; statuti, pravilniki, zapisniki izven evidentiranih spisov, 1957–1991; spisi po delovodniku – zapisniki sej sveta, upravnega odbora, statistika, razni plani, poročila, zapisniki sej delavskega sveta, samoupravnih komisij, 1957–1990; matične knjige, 1930–1931, 1933–1934, 1936– 1946, 1950–1960; matične knjige zaposlenih, 1955–1995.

kronološki, tematski

• slovenski
• nemški

• latinica (tipkopis ali tisk)
• nemška kurenta/gotica (rokopis)

nepoškodovano

Arhivski popis (I. Mulej, 2016)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.2012

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno