Gospoščina Gornji Grad

Fond/zbirka

SI_ZAC/0536

SI_ZAC/0536

Gospoščina Gornji Grad

1550 - 1880

rokopisno gradivo

13,20

Herrschaft Oberburg / Gospoščina Gornji Grad

Prvi znani posestnik ozemlja vzhodno od Paške vasi je bil Diebald pl. Chager, ki je leta 1140 skupaj z ženo Truto posest podaril oglejskemu patriarhu in z njim v Gornjem Gradu ustanovil benediktinski samostan. V letih 1147 in 1158 sta darovnico potrdila Konrad III. in Friderik I. Gradiščanstvo na Gornjem Gradu so od začetka 14. stoletja imeli vitezi Vrbovški (Altenburg), ki so ga v letih 1349/50 skupaj z drugimi posestvi nad Celjem prodali Celjskim grofom. Skrbništvo/odvetništvo nad patriarhovimi posestvi in samostanom so imeli sprva Konjiški, kasneje Vovbrški, Kunšperški in Pfannberški, ki so ga prodali Žovneškim (1337). Ti so odvetništvo obdržali kljub nasprotovanju Habsburžanov, ki so se te funkcije polastili šele z njihovim izumrtjem. Leta 1461 je bil samostan dodeljen ljubljanski škofiji in leta 1473 ukinjen, stavba pa spremenjena v škofijski dvorec. Poslopje so leta 1517 obdali z obzidjem, po letu 1750 pa temeljito prenovili. Z reformo škofij leta 1786 je bilo ozemlje ljubljanskeomejeno na Kranjsko, posestvo Gornji Grad pa je pripadlo verskemu fondu. Šele leta 1807 je ljubljanska škofja dobila posestvo nazaj in ga nato (s kratko epizodo državne uprave v letih 1809–14) uživala naprej. Osnova gospostva so bili uradi: Solčava, Luče in Ljubno. Leta 1542 so gospostvo tvorili uradi: Gornji Grad, Ljubno (oba trga), Tirosek, Dreta, Savina, Ljubno, Solčava, Brezje pri Mozirju? (Pirk). Ok. leta 1820 je imelo gospostvo 9 uradov: Gornji Grad, Tirosek, Dreta, Savina, Ljubno, Luče, Solčava, Braslovče in Št. Ilj.
Viri in literatura:
Hans Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte. München 1962.

Zgodovinski arhiv Celje je pridobil fond gospoščine Gornji Grad z izmenjavo fondov s Pokrajinskim arhivom Maribor (fond je del gradiva, ki ga je 10. 9. 1949 predala Restitucijska komisija v 143 zabojih repatriiranih raznih graščinskih, župnijskih in trških arhivalij z območja slovenske Štajerske za čas do 17. do 19. stoletja).

Inventarji, davčne knjižice, korespondenca, računi, davki, zemljišča.

nemški

nemška kurenta/gotica (rokopis)

manjše poškodbe

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1880

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno