Gospoščina Šoštanj

Fond/zbirka

SI_ZAC/1271

SI_ZAC/1271

Gospoščina Šoštanj

do 1752

spisovno gradivo

0,10

Herrschaft Schönstein / Gospoščina Šoštanj

Grad Šoštanj (nem. Schönstein – lepi kamen) je najbrž zrasel v drugi polovici 12. stoletja, kar dopuščajo arhitekturne značilnosti grajskih razvalin (stolpa) nad naseljem. V listini, nastali med letoma 1193 in 1220, se omenjata brata Eberhard in Herman iz Šoštanja (de Schonenst(ein)). Ista šentpavelska fevdnika srečamo v Šoštanju leta 1236, tokrat spet, tako kot že nekajkrat poprej, kot priči salzburškega nadškofa. Že leta 1201 in nato še v naslednjih desetletjih se Eberhardus in Hermannus de Sonensteine omenjata kot fevdnika bamberškega škofa Ekberta in njegovi priči. Zaradi sorodstvene vezi med Dravskimi in Šoštanjskimi, postane ob osvoboditvi Dravskih spanheimskih vezi v drugi polovici 12. stoletja, šoštanjsko posestvo kasneje alod. Z izumrtjem Šoštanjskih vitezov leta 1268 (po mnenju T. Ravnikarja od približno leta 1286 dalje) preide posest v last Vovberških. Leta 1311 se omenja vitez (verjetno gradiščan) po imenu Pfafflina. Omenja se še enkrat istega leta in nato še leta 1318 (purch Schonstain), kar predstavlja prvo izrecno omembo gradu. Istega leta je bila Hermanu Vovberškemu s strani cesarja odobrena prodaja gradu lavantinskemu škofu Dietriku Wolfsauerju, ki pa so ga Vovberžani verjetno že kmalu odkupili nazaj. Leta 1322, ko je Herman Vovberški umrl, je utrdbo podedoval Friderik svobodni Žovneški, sin Katarine, roj. grofice Vovberške, in jo nato 29. 12. 1330 zastavil gospodom Walseejem, a le za kratek čas. Grad je potlej ostal v posesti Celjskih vse dotlej, dokler njihov rod leta 1456 ni izumrl. Kot celjski upravnik gradu se leta 1436 omenja Jošt Vaist, že kmalu nato, morda leta 1439, pa naj bi Celjani grad sami razdejali (Kronika celjskih grofov), da bi se ga ne polastili Habsburžani. Kljub temu pa so šoštanjski gradniki izpričani še pozneje, tako leta 1448 Anthony Grimschitzer in leta 1456 Andrej Trebniški, ki je takrat branil grad pred cesarjem Friderikom, vendar pa se je z njim kmalu pomiril in utrdbo obdržal v zastavi. Leta 1459 jo je odkupil Krištof Narringer za 400 funtov. Verjetnejše je torej sporočilo, da so grad leta 1473 razdejali Turki. Vsekakor se omenja leta 1503 že kot gradišče. Dvorec Turn je bil od kraja le shramba za desetino – kašča. Viri ne poročajo, kdaj so ga pozidali, a zdi se, da v 16. stoletju. Starejša literatura se sklicuje na podatek, da je nadvojvoda Karel dovolil porabiti za zidavo stolpa v Šoštanju 2.000 fl. – bewilliget, 2.000 fl. am Thurme zu Schönstein zu verbauen – in vidi v stolpu zaradi sinonimnosti besede zametek poznejše graščine Turn. Vendar pa je taka interpretacija vira napačna. Z oznako Turm je lahko mišljen le zametek trškega dvorca. Ko je ta leta 1734 pogorel, so tedanji tedanji lastniki šoštanjske gospoščine Thurni, po rodu z bližnjega gradu Turn v Hrastovcu pri Velenju, prenesli sedež gospoščine v poslopje nekdanje kašče, ki so jo preuredili v plemiško prebivališče. Tako preurejena stavba je po svojih lastnikih dobila tudi ime. Lastniki Turna in trške graščine so bili ves čas isti. Pozneje sorodovini grofov Thurnov sledili leta 1802 Jožef Franc Bayer, leta 1806 Pompej grof Brigido in še istega leta spet J. Bayer, leta 1807 Franc del Negro, leta 1812 njegov istoimenski sin, leta 1832 njegovi dediči Jožefa, Franc in Moritz del Negro, leta 1834 Jožef Mayr, leta 1849 Ferdinand Ernst Karl Leopold Viktor grof pl. Rothkirch-Panthen, po letu 1875 Herman Schnitzer Edler pl. Lindenstam in njegova soproga Jožefa rojena Pigl. Leta 1900 je bil dvorec v posesti rodovine Günther iz Konstanze, leta 1916 pa sta ga kupila lastnika šoštanjske tovarne usnja Franc in Marjana Woschnagg.
Viri in literatura:
http://www.gradovi.net/ (25. 10. 2009)

Zgodovinski arhiv Celje je pridobil gradivo gospoščine Šoštanj od Pokrajinskega arhiva Maribor z zamenjavo fondov (fond je del gradiva, ki ga je 10. 9. 1949 predala Restitucijska komisija v 143 zabojih repatriiranih raznih graščinskih, župnijskih in trških arhivalij z območja slovenske Štajerske za čas do 17. do 19. stoletja).

Letni obračun oskrbnika gospoščine Mihaela Kastelca.

nemški

nemška kurenta/gotica (rokopis)

manjše poškodbe

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1752

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno