Dolenc Milan

Fond/zbirka

SI_ZAC/1214

SI_ZAC/1214

Dolenc Milan

1730 - 1960

• rokopisno gradivo
• spisovno gradivo
• tiskano gradivo

0,10

Dr. Milan Dolenc (1907–1993) se je rodil v Buzetu, šolal se je v Sežani, Novem mestu in v Kočevju, kjer je maturiral 1927. leta. Študij veterine je opravil v Zagrebu leta 1935, vmes pa je dve leti študiral na veterinarski visoki šoli na Dunaju, kjer se je seznanil s konjskimi športi in špansko jahalno šolo. Leta 1936 je bil postavljen za banovinskega veterinarja v Mokronogu, a je bil kmalu premeščen v Bohinjsko Bistrico. Bil je prvoborec, v partizanih se je uveljavil kot organizator veterinarske službe, po vojni pa je postal načelnik veterinarskega oddelka pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo. Ustanovitev Centralne veterinarske bolnice in Veterinarskega znanstvenega zavoda ter ustvarjanje ugodnega ozračja za ustanovitev veterinarske fakultete v Ljubljani so v veliki meri uspeh njegovih prizadevanj. Leta 1949 je zapustil vodilni položaj v vladi in s tem tudi neposredni vpliv na razvoj osrednjih veterinarskih institucij v Sloveniji. Leta 1950 je odšel za veterinarja v Kranj. Leta1966 je opravil doktorsko disertacijo v Ljubljani in se prijavil na razpisano mesto fakultetnega učitelja. Strokovna komisija ga je predlagala za naziv izrednega profesorja, vendar je bil ponovno izvoljen le za višjega predavatelja. Na lastno željo se je že naslednje leto upokojil, a je nato še nekaj let predaval. Sicer je ostal dejaven na mnogih področjih javnega življenja. Naziv naslovnega docenta iz zgodovine veterinarstva je dobil v Zagrebu 1975. leta. Kasneje je med drugim postal tajnik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije in po dr. Dragu Mušiču njegov predsednik do leta 1988.

Gradivo je zbral in hranil Aleksander Videčnik.

Rokopisi in tipkopisi Milana Dolenca, kopije okrožnic in oznanil, 1786–1865; dokumenti in kopije dokumentov z zapisi o boleznih in zdravljenju goveda, predvsem o kravji kugi, 1730–1960.

tematski

• slovenski
• nemški
• latinski

• latinica (tipkopis ali tisk)
• latinica (rokopis)
• nemška kurenta/gotica (tipkopis ali tisk)

nepoškodovano

arhivski popis (I. Zajc Cizelj, 1997)

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1960

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno