Kočevar Štefan

Fond/zbirka

SI_ZAC/1391

SI_ZAC/1391

Kočevar Štefan

1838 - 1850

rokopisno gradivo

0,10

Štefan Kočevar je bil rojen 14. avgusta 1808 v Središču ob Dravi. Po osnovni šoli v domačem trgu in gimnaziji v Mariboru je nadaljeval šolanje v Gradcu. Ko je v graškem liceju leta 1829 zaključil šolanje modroslovja in pet let kasneje na Dunaju diplomiral iz medicine, je kot zdravnik najprej kratek čas služboval v Celju, nato pa od leta 1836 kot »okrajni fizik« v Podčetrtku. Leta 1851 se je ponovno vrnil v Celje in tu ostal do smrti 22. februarja 1883. Dr. Kočevar je narodnonapredno začel delovati že med študijem v Gradcu ter tudi po odhodu na Dunaj vzdrževal stike z generacijo zavednih štajerskih študentov na graški univerzi. Skupaj s Stankom Vrazom se je navdušil za ilirizem in bil njegov najzvestejši sodelavec na Štajerskem. V tridesetih in štiridesetih letih 19. stol. je v tesnem sodelovanju z Vrazom zbiral ljudske pesmi, ga finančno podpiral in v letih 1843–1848 pripravljal izdajo slovarja ilirskega jezika. V revolucionarnem letu 1848 si je Kočevar prizadeval za tesnejšo povezanost Slovencev in Hrvatov, zato ga je graška Slovenija izbrala za zastopnika na 1. zasedanju novega hrvaškega sabora, ki je bil 5. junija 1848 v Zagrebu; tu je skušal pridobiti Hrvate za ideje štajerskih Slovencev. Kočevar je bil član celjskega občinskega odbora, vendar je iz njega zaradi poskusov nemške večine, da bi izrinila slovenske dijake iz celjske glavne šole, izstopil leta 1865. Skupaj z J. Vošnjakom je poskušal ustanoviti društvo slovenskih zdravnikov na Štajerskem. Napisal je poljudnoznanstveni spis Slovenska mati (1882) o pravilnem ravnanju z nosečimi ženami in porodnicami.

Kopije iz Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu.

Kopije pisem Štefana Kočevarja Francu Miklošiču in Franju Markoviču ter Stanka Vraza Kočevarju, 1838–1850.

kronološki, tematski

• slovenski
• hrvaški
• ilirski

• latinica (rokopis)
• nemška kurenta/gotica (rokopis)

nepoškodovano

arhivski popis (B. Himmelreich, 2006)

Nacionalna i sveučilišna knjižnica v Zagrebu.

slovenski

latinica

ISAD(g)2 Splošni mednarodni standard za popisovanje arhivskega gradiva (2000)

31.12.1850

dovoljenje ni potrebno

na razpolago

javno dostopno